Pahor ne bo predlagal mandatarja, kot najverjetnejši datum predčasnih volitev se nakazuje 27. maj

Predsednik republike Borut Pahor je predsednika DZ Milana Brgleza obvestil, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja, in ga zaprosil, da se DZ na seji s tem seznani. Z razpisom predčasnih volitev pa bo Pahor počakal na iztek roka, ki ga imajo za predlaganje mandatarja na voljo poslanci.

Pahor je svojo odločitev sporočil po posvetu z vodji poslanskih skupin. "V okoliščinah, ko se tudi sicer izteka mandat sedanjemu sklicu državnega zbora, prizadevanje za izvolitev predsednika vlade za tako kratek čas ni smiselno in potrebno," je zapisal v dopisu predsedniku DZ.

Pahor namreč ocenjuje, da je najprimerneje razpisati predčasne volitve. "Ni enako, ali ima vlada polna pooblastila ali ne. Prav je, da stremimo k izvedbi predčasnih volitev in imenovanju nove vlade s polnimi pooblastili," je še zapisal. Kot je dodal, pa je glede razpisa volitev dolžan počakati na iztek predpisanega roka, ko se za predlaganje kandidata za predsednika vlade lahko odloči tudi deset poslancev ali poslanske skupine.

S takšno odločitvijo je Pahor skrajšal 30-dnevni rok, ki ga je imel po odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade na voljo za predlaganje novega mandatarja. Ko se bo DZ seznanil z njegovim obvestilom - po nekaterih informacijah bi to lahko bilo v torek na izredni seji - pa bo začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko kandidata predlagajo poslanci. Sledi pa lahko še tretji poskus v 48 urah, če se poslanci zanj odločijo.

Če mandatar ni izvoljen ali kandidata sploh ni, predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve.

Ali bo katera izmed poslanskih skupin ali skupina poslancev predlagala kandidata za mandatarja, še ni znano. So se pa nekateri zavzeli tudi za to možnost, zato da aktualnemu sklicu državnega zbora ne bi dodatno skrajšali mandata in bi mu tako omogočili še sprejem nekaterih pomembnih vsebin.

Tudi datum predčasnih volitev še ni znan, parlamentarne stranke pa so o najprimernejšem datumu različnih mnenj. Kot možen kompromis se kot datum volitev nakazuje 27. maj. To vprašanje so sicer izpostavljali tudi vodje poslanskih skupin na neformalnem srečanju pri predsedniku Brglezu, je povedal vodja poslancev Desus Franc Jurša in ponovil, da se vsi z izjemo SMC in SDS zavzemajo za čim prejšnje volitve, v maju.

Sicer pa so se vodje poslanskih skupin na neformalnem srečanju pri Brglezu dogovorili glede dela DZ do izteka mandata. Zaradi razpusta parlamenta za zdaj še predvidene aprilske redne seje ne bo, pač pa bodo poslanci o nekaterih predlogih odločali na izrednih sejah. O dogovoru se bodo formalno odločili na kolegiju predsednika DZ, ki bo predvidoma v petek.

Pahor je posvetovanja o datumu predčasnih volitev ter o morebitnih predlogih kandidata za mandatarja sicer opravil še z vodji poslanskih skupin Levice, NSi, nepovezanih poslancev in poslancev narodnih manjšin.

Kandidata za mandatarja ne bodo predlagali ali podprli, zavzemajo pa se za čimprejšnje volitve, lahko 27. maja.

Vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec je po posvetu pri Pahorju v izjavi novinarjem povedal, da se zavzemajo za razpis volitev na 27. maj. Da bi bil glede na predloge strank smiseln kompromis, po besedah Mesca pravi tudi predsednik republike.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je Pahorju predstavil tudi vsebine, ki jih želi DZ do konca mandata še sprejeti. Podobno kot v SDS in SMC tudi v NSi želijo, da DZ sprejme predlog dopolnitve ustavnega zakona, s katerim bi NLB zaščitili pred "hrvaškim plenjenjem". Predlog sta v parlamentarni postopek vložili SDS in NSi, o njem pa obstaja politično soglasje in bi lahko za njegovo potrditev zbrali potrebno dvotretjinsko večino. Predlog želijo še izpopolniti.

Horvat je pri Pahorju izpostavil še postopke v zvezi z implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Če bi se vlada odločila za tožbo Hrvaške na evropskem sodišču, bi bilo po Horvatovem mnenju dobro, da bi prišla po soglasje v DZ ali ga vsaj seznanila. V NSi tudi želijo, da epilog v DZ dobijo poročila preiskovalnih komisij.

Vse navedeno pa je po Horvatovih ocenah možno v DZ izpeljati relativno hitro in bi volitve tako lahko bile 27. maja. Sicer pa NSi ne bo prispevala glasov za nobenega mandatarskega kandidata.

Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek je zagotovil podobno. "Vlada ni bila sposobna rešiti težav glede arbitraže, NLB, zdravstva in sindikatov, zato se v stranki Dobra država zavzemamo za to, da bi bile volitve čim prej, da se začnejo reševati težave," je povedal po posvetu pri Pahorju.

Na vprašanje, ali ga torej predlogi za novega mandatarja ne zanimajo, je odgovoril z besedami, da je "v resni demokraciji treba vladati".

"V razmerah, ko vlada nima polnih pooblastil, ni pričakovati, da bi z volitvami zavlačevali do skrajnega roka," pa je po posvetu pri Pahorju dejal poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz. Tako je v imenu obeh poslancev narodnih manjšin predlagal, da so volitve čim prej, pri čemer pa podpirata tudi najnujnejše aktivnosti v DZ, predvsem sprejem ustavnega zakona za zaščito NLB.

Skrajni rok za izvedbo predčasnih volitev je po ocenah Göncza 27. maj, podpisov pod kandidaturo za novega mandatarja s poslancem Robertom Battellijem ne bosta prispevala, je zagotovil.

V SD in Desus za to, da bi bile predčasne volitve 20. ali 27. maja, v SDS za razpis volitev na 10. junij

Že v torek, ko se je DZ sicer seznanil z odstopom premierja Cerarja, s tem pa je celotni vladi prenehal mandat, se je Pahor glede možnega datuma volitev in morebitnega predloga za novega mandatarja posvetoval z vodji poslanskih skupin SMC, SDS, Desus in SD.

Medtem ko se v Desus in SD zavzemajo za čim prejšnje volitve, pa v SDS in SMC pri določitvi datuma poudarjajo pomen sprejemanja državotvornih vsebin v DZ. V SDS so za razpis volitev na 10. junij, kot možno pot za dosego tega cilja pa so izpostavili tudi predlog za novega mandatarja.

Poslanec Janko Veber je v torek sporočil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo za mandatarja, če bo le uspel zbrati deset poslanskih podpisov.