Levica o Lotričevem kopičenju funkcij. Ta vztraja: Ne bom odstopil

Kot smo že poročali, je predsednik Državnega sveta (DS) Marko Lotrič tudi predsednik stranke Fokus, ki je bila na zadnjih parlamentarnih volitvah na skupni listi z NSi in SLS izvoljena v parlament. Trenutno pa se trojček strank pogaja za vstop v koalicijo s SDS in Demokrati Anžeta Logarja. S tem bi Lotrič opravljal funkciji v dveh ločenih vejah oblasti, so že včeraj opozorili v Levici in ga pozvali k odstopu s funkcije DS. 

Kot so zapisali v Levici, Državni svet združuje predstavnike poklicev, gospodarstva, interesnih združenj in lokalnih skupnosti, ne pa političnih strank. "Zato se upravičeno postavlja vprašanje njegove nepristranskosti in konflikta interesov v funkciji predsednika Državnega sveta, ki hkrati deluje v skladu s politikami koalicije in vlade Janeza Janše. Sploh ob dejstvu, da bo četrta Janševa vlada manjšinska koalicija, Državni svet pa ima z odložilnim vetom možnost zakone ustaviti, če ob ponovnem odločanju poslanci ne potrdijo zakona znova s 46 glasovi oz. absolutno večino," so opozorili v Levici. Kot pravijo, bo s predsednikom vladne stranke na čelu Državnega sveta vodenje manjšinske vlade mnogo lažje. 

Ob tem so spomnili, da je Državni svet v preteklem mandatu vložil kar 27 odložilnih vetov na zakone. 

Danes pa so v Levici opozorili na dejstvo, da je "koncentracija političnih funkcij Marka Lotriča" še večja. "Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je Marko Lotrič poleg funkcije predsednika Državnega sveta in predsednika vladne stranke tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije za mandat 2022–2026 ter predsednik regijskega odbora združenja v Škofji Loki," so izpostavili. 

Spomnili so na 27. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), v katerem piše, da poklicni funkcionar "ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah". Ob tem so izpostavili, da je funkcija predsednika DS poklicna in po mnenju Levice Lotrič kot poklicni funkcionar krši zakon. 

"Marko Lotrič je poleg funkcije predsednika Državnega sveta, predsednika parlamentarne, kmalu vladne stranke, tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka. Za nov mandat je bil izvoljen celo po letošnjih državnozborskih volitvah. To odpira resen sum neskladja z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj poklicni funkcionarji ne smejo zastopati ali nadzirati gospodarska interesna združenja. To je še en dokaz, da gre Marku Lotriču zgolj za kopičenje funkcij in oblasti, zato da bo lahko skupaj z bodočo vladno koalicijo privatiziral, dajal odpustke najbogatejšim in skrbel za kapital," je jasna Asta Vrečko, sokoordinatorica Levice.

Kot so poudarili v Levici, mora biti funkcija predsednika Državnega sveta opravljena "z najvišjo stopnjo integritete in brez okoliščin, ki ustvarjajo dvom o neodvisnosti ali morebitnem konfliktu interesov". Prepričani so, da gre za vprašanje osnovnih demokratičnih standardov. "Državni svet ne sme biti zgolj podaljšana roka političnih interesov bodoče vladne koalicije," so zapisali in Lotriča znova pozvali, naj nemudoma odstopi z mesta predsednika Državnega sveta.

Za odziv na te očitke smo se znova obrnili tudi na Lotriča. "G. Lotrič ne bo odstopil z nobene funkcije, kot je za javnost pojasnil včeraj," je odgovoril. Poslal pa nam je tudi pojasnila generalne sekretarke Državnega sveta, Monike Kirbiš Rojs, o tem, kaj pravno-formalno pomeni hkratno opravljanje funkcije predsednika DS (PDS) in predsednika Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. 

"Poslanci zastopajo vse ljudstvo, državni svetniki pa interese posameznih interesnih skupin. Pri razlagi določb ZIntPK je treba upoštevati posebno naravo mandata državnih svetnikov, ki je v zastopstvu posebnih interesov. ZIntPK z vidika določanja nezdružljivosti ne velja za PDS, temveč to vprašanje implicitno ureja ZDSve," je zapisala. Pri tem je dodala, da nezdružljivost funkcij predsednika DS zakon o državnem svetu (ZDSve) posredno ureja zgolj v 61. členu, ki pravi, da državni svetnik ne sme biti poslanec in funkcionar v državnih organih. 

"PDS je še vedno v osnovi najprej državni svetnik, šele potem predsednik državnega sveta kot poklicni funkcionar, zato je normalno, da zagovarja interese skupine, ki ga je izvolila, in da še zmeraj nepoklicno deluje v okviru interesne skupine, ki ga je izvolila. S tem ohranja stik s svojo volilno bazo," je zapisala Kirbiš Rojseva. "Glede na to, da člani državnega sveta zastopajo različne interesne skupine, je jasno, da takšni interesi ne pomenijo nasprotja interesov, temveč gre za predstavljanje le-teh v formalni obliki. Za nasprotje interesov si morata stati nasproti javni interes in interes posameznika," je dodala.

Kot je predsednica Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarina Bervar Sternad dejala že včeraj, je KPK že aprila prejela prijavo glede konflikta interesov predsednika DS Marka Lotriča, tveganja pa bodo naslovili s sistemskimi priporočili.

Zaprosili smo za dodatna pojasnila glede morebitnih kršitev o integriteti, na katera opozarjajo v Levici, a na odgovore še čakamo. 

So pa na KPK za časnik Dnevnik pojasnili, da v konkretnem primeru ne gre za kršenje zakona o integriteti, saj da se ta za državne svetnike ne uporablja. Kot pravijo, nezdružljivost funkcij za državne svetnike urejata ustava in zakon o državnem svetu. "Ker niti ustava niti ZDSve ne napotujeta na uporabo drugega zakona, se za člane državnega sveta določbe ZIntPK ne uporabljajo in tako za presojo nezdružljivosti funkcij komisija ni pristojna oziroma v konkretnem primeru ne moremo govoriti o kršitvi ZIntPK," so odgovor KPK povzeli v Dnevniku. 

Da je takšno "sedenje na dveh stolih" neokusno in neprimerno, je za MMC RTV ocenil Franc Grad, ustavni pravnik in profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki je soavtor slovenske ustave in tudi zakona o državnem svetu. 

"Z vidika integritete in zdravega normalnega političnega življenja je taka situacija nepredstavljiva. Pravno pa ni mogoče narediti nič," je poudaril za omenjeni medij.

Kot pravi, med pripravo ustave in zakonodaje nihče ni pomislil na tovrstno situacijo, zato tudi ni ustreznih pravnoformalnih varovalk. Grad meni, da bi bil odstop Lotriča s funkcije predsednika DS najbolj "spodobna poteza". "Ampak očitno beseda spodobnost nima več kaj dosti pomena," je za MMC RTV dodal ustavni pravnik.