Levica potrdila: Kordiš kandidat za predsednika Republike Slovenije

Kot je pojasnila Asta Vrečko, so na terenu predlagali Miho Kordiša, ki so ga tudi potrdili za predsedniškega kandidata Levice. Miha Kordiš je sprejel nominacijo stranke Levica za kandidaturo za predsednika države Republike Slovenije. "Predsedniške volitve veljajo kot protokolarne volitve, izraznjene vsebine. V Levici se v kandidaturo podajamo z namenom, da mestu predsednika vrnemo vsebinsko težo. Zagotovo ta država ne potrebuje še enega funkcionarja, ki bo delal za korporacije, banke, ki bo zagovarjal interese orožarskega lobija. Ljudje potrebujejo predsednika, ki se bo zavzel zanje." Po Kordiševem mnenju torej potrebujemo predsednika, "ki bo spregovoril, ko bo javno zdravstvo ogroženo, ki se bo zavzel za reševanje stanovanjske problematike, ki bo branil okoljske prioritete, ki jih kot družba imamo, in ki se bo zavzel za urejanje položaja skrbstva starejših".

Kordiš je dejal, da potrebujemo predsednika, ki se bo postavil za trgovko, medicinsko sestro in industrijskega delavca. "Predsednik republike je tisti, ki mora uporabiti svojo avtoriteto zato, da izpostavi probleme ljudi in se postavi za reševanje tega problema," je dodal. Predsednik, ki je glas za delovne ljudi, pa je po njegovih besedah razlog, zakaj je sprejel nominacijo Levice za to kandidaturo.

Glede funkcije vrhovnega poveljnika oboroženih sil, ki jo opravlja predsednik, pa je dejal le, da je Slovenija zavezana miru, tudi zunanjo politiko pa potrebujemo za mir in sodelovanje in ne za "konflikte interesov, ki na noben način niso naši".

Bil je edini evidentirani kandidat stranke, je potrdil koordinator levice in aktualni minister za delo Luka Mesec. 

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je dejal, da mora biti predsednik republike moralna avtoriteta, temelj za to pa je solidarnost. "Po osmih letih vsakodnevnega dela z Miho lahko zatrdim, da je eden od ljudi, ki mu srce bije za to solidarnost, ki je zelo občutljiv na vse nepravičnosti, ki se dogajajo v družbi," je zatrdil.

Da bo Levica vstopila v predsedniško tekmo, je svet stranke sklenil 5. septembra. "Ocenili smo, da je politični prostor odprt za kandidata ali kandidatko, ki bo zastopal/-a vrednote in glas delovnih ljudi, v času draginje postavil/-a v ospredje socialno pravičnost ter zagovarjal/-a varovanje okolja in jasno mirovniško mednarodno politiko," so pojasnili takrat.

Odprli so kandidacijski postopek in napovedali, da bodo svojega kandidata ali kandidatko predstavili čez dva tedna. "Kot tihi favorit velja poslanec Miha Kordiš," je poročal novinar 24UR Anže Božič. 

Levica je najmanjša stranka aktualne koalicije, ki na jesenskih predsedniških volitvah očitno tako ne bo nastopila s skupnim kandidatom. Stranka SD je kot kandidata namreč podprla svojega evropskega poslanca Milana Brgleza, ob tem pa upala na širšo koalicijsko podporo, saj je k projektu povabila tudi Gibanje Svoboda in Levico. Zato, kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, ne morejo podpreti Milana Brgleza, saj je ta predlog s strani SD prišel kasneje, ko so Miha  Kordiša že pripravljali na predsedniško kandidaturo. 

Gibanje Svoboda je svojo kandidatko sprva že imelo, to je bila Marta Kos, a ta je pozneje sporočila, da zaradi osebnih okoliščin od kandidature odstopa. Prejšnji teden po seji sveta stranke je Robert Golob nato dejal, da bodo na volitvah v prvem krogu podprli neodvisnega kandidata, ki pa ne sme imeti nobenih strankarskih funkcij. Prav to pa naj bi pri morebitni podpori narobe hodilo Brglezu: "Po neuradnih informacijah ima dve težavi: kandidira na prihajajočem kongresu SD za podpredsednika omenjene stranke, trenutno pa je tudi predsednik konference Socialnih demokratov," je pojasnil Božič.

Danes kandidaturi za predsednika republike sicer še uradno vlagata tudi Anže Logar in Nataša Pirc Musar, ki jima javnomnenjske raziskave napovedujejo neposredni spopad za predsedniški položaj v drugem krogu volitev. Po zadostnem številu zbranih podpisov so kandidature že vložili tudi Gregor Bezenšek, Janez Cigler Kralj in Vladimir Prebilič.

Skrajni rok za oddajo kandidature je 28. september, dokončni seznam kandidatur pa bo znan najpozneje 7. oktobra.  

Prvi krog 23. oktobra, drugi krog 13. novembra

Volitve za predsednika republike bodo 23. oktobra.

Volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini, morajo državni volilni komisiji (DVK) do 22. septembra, torej do jutri, sporočiti, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatskem predstavništvu. Tudi oskrbovanci domov za starejše ter volivci, ki so v bolnišnicah ali zaporu, lahko okrajni volilni komisiji do 12. oktobra sporočijo, da želijo glasovati po pošti.

Tri dni pred začetkom glasovanja, torej najpozneje 19. oktobra, pa bodo morali okrajnim volilnim komisijam sporočiti svojo željo tisti volivci, ki bi želeli glasovati na volišču v drugem okraju, ker bodo na dan glasovanja zunaj okraja svojega stalnega prebivališča.

Če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ne bo prejel večine veljavnih glasov, pa bo naslednik Boruta Pahorja izbran v drugem krogu glasovanja. Ta bo 13. novembra.