Odbor DZ za dvig obrambnih izdatkov, Levica za referendum

Minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da spremenjene geopolitične razmere zahtevajo povečanje obrambne pripravljenosti in odpornosti tako na nacionalni ravni kot v okviru Nata in EU. Vlada se po besedah Sajovica "resnosti spremenjenega varnostnega okolja" zaveda, zato želi ravnati državotvorno in odgovorno.

Člani odbora iz vrst Svobode so v razpravi izrazili podporo resoluciji. Tako je poslanec Svobode Aleš Rezar dejal, da bi obrambi in varnostni politiki zaradi geopolitičnih razmer morali nameniti še več sredstev.

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, ki je na odboru predstavil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki so ga v Levici vložili v DZ, pa je bil do resolucije izrazito kritičen. "Nas prav zares nihče ne ogroža," je ocenil.

Levica je pripravila predlog za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem o dvigovanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli 3 odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?"

Vatovec je spomnil, da je odbor aprila na nujni seji sprejel sklep, da se bo o dvigu obrambnih izdatkih opravila vključujoča javna razprava, vlada pa je organizirala posvet o predlogu resolucije v državnem svetu, na katerem so sodelovali predvsem podporniki militarizacije.

Poleg tega je Vatovec na odboru izpostavil, da raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov. Kot je dejal, "to krha legitimnost v demokratičnost te odločitve".

"Mislim, da ta trenutek ne potrebujemo več militarizacije v naši družbi," je poudaril Vatovec. Kot je dodal, se je treba predvsem pogovarjati, kako zagotavljati mir, kar pa ne zahteva več orožja, ampak več diplomacije in pogovorov doma in v mednarodni skupnosti.

Levica je pripravila predlog za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem o dvigovanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP. Vlada je namreč konec maja soglašala s predlogom resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, danes pa ga obravnava odbor.

Predlog med drugim predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Poleg tega predvideva širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe in nacionalno varnost obravnava celostno. Tako poleg modernizacije SV vključuje krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe.

Minister za obrambo Borut Sajovic je danes na odboru DZ za obrambo, ki obravnava predlog obrambne resolucije, v prvem odzivu na predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov izpostavil, da je izdatke za obrambo in varnost treba zvišati. Ob tem je dejal, da se ta tema že nekaj časa politizira.

Sajovic je poudaril, da je treba poslušati vsa mnenja, nato pa preudarno opraviti, kar se od nas zahteva, torej poskrbeti za to, da bo Slovenija še naprej varna. Poskrbeti je treba, da bomo v primeru kakršnihkoli sprememb v svetu ustrezno pripravljeni, motivirani, da se ubranimo, "predvsem pa moramo biti enotni", je ocenil.

Po njegovem tako ni problem, če imamo v času trajanja razprave različna mnenja in poglede, "ampak ko je o stvareh odločeno, je pa treba jasno vedeti, kaj je v korist države, kaj je v korist obrambe naroda, kaj potrebuje vojska, da se uspešno in pa učinkovito zoperstavi vsem izzivom, ki lahko pridejo," je izpostavil.

Toliko, kot je bilo o dvigu obrambnih izdatkov v zadnjih mesecih mnenj, je bilo po besedah ministra redko o kateri temi, vključno s korektno javno predstavitvijo resolucije v državnem svetu. Spomnil je, da so na predlog resolucije, ki je bila v javni razpravi, prejeli le deset komentarjev, ankete javnega mnenja pa da so zelo različne, pri čemer po besedah ministra vsak opeva predvsem tiste, ki so mu v prid.

Sam je tako spomnil na referendumsko odločitev, ki je starejša več kot 20 let, v kateri je 66 odstotkov volivcev soglašalo s članstvom v zavezništvu Nato. In nesporno so si ankete tudi danes enotne v tem, da si Slovenci želimo ostati del evropske skupnosti in zavezništva, je ocenil. "Brez dvoma se v tako razburkanem času in svetu, kot je zdaj, majhni narodi na prepihu in na geostrateški legi, kot je Slovenija, sami ne morejo ubraniti," je dodal.

Lahko se strinja, da so pozivi k miru vedno ključni, je dejal, a izpostavil, da se je toliko stvari spremenilo, "da tisti, ki odločajo, odločajo na podlagi surove sile in moči in jim je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar". Resolucija, o kateri razpravljajo danes, opredeljuje razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2040, in to je odziv na spremenjene varnostne in mednarodne razmere, je dejal.

Glede razmislekov o nevtralnosti ali neuvrščenosti pa je dejal, da smo "v prejšnji državi za neuvrščenost, ki nam je bila tako blizu, zapravljali tudi do 15 ali še več odstotkov BDP na leto". Izpostavil je tudi nekatere druge države, ki niso del zavezništva in obrambi prav tako namenjajo večji delež sredstev kot Slovenija.

Najbolj zanimivi pa se mu zdijo odzivi "kakšnih preteklih strokovnjakov za obrambo, ki jim je zdaj vse jasno, vse vejo, vse znajo, takrat, ko so bili pa na odgovornih, solidno plačanih funkcijah v tej državi, pa tistega, kar smo obljubili, niso postorili, pa to ni bila ne sabotaža, ne njihov premislek, ampak enostavno niso znali in niso zmogli," je bil oster.

Poslancev Svobode predlog Levice za posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov ni presenetil, je dejal predsednik odbora DZ za obrambo Martin Premk. Je pa spomnil, da mora razpis referenduma potrditi DZ, zato "bomo videli, kaj se bo v bistvu zgodilo s tem referendumom".

"Seveda imajo vso pravico, da predlagajo referendum, ampak bomo videli, kaj se bo v bistvu zgodilo z njim," je dejal Premk o predlogu Levice.

Potezo Levice, ki je danes v DZ vložila predlog za posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, je poslanec opozicijske NSi Janez Žakelj pospremil z izjavo, da "z vložitvijo obrambne resolucije očitno ta koalicija razpada pri živem telesu".

"Golobova vlada je sprejela resolucijo, ki predvideva povišanje obrambnih sredstev za naslednja leta, ena od koalicijskih strank, torej Levica, pa je v parlamentu onemogočila nadaljnjo obravnavo," je dejal Žakelj v kratkem odzivu ob robu obiska NSi v Prekmurju.

Poslanec Miha Kordiš, ki je pred časom tudi sam napovedal vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, podpira današnjo potezo Levice, ki je podoben predlog danes vložila v DZ, a obenem ne skopari s kritikami na njen račun. Svoj poziv k referendumu bo vložil še pred zasedanjem Nata v Haagu, napoveduje.

S somišljeniki je že maja začel zbirati podpise pod pobudo za posvetovalni referendum, na katerem bi volivce vprašali: "Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?" Svojo "zahtevo" proti dvigu obrambnih izdatkov predstavljajo na stojnicah po državi in napovedujejo, da jo bodo v DZ poslali skupaj s podporo več tisoč državljank in državljanov.

Vprašanje, ki ga v danes vloženem predlogu predlaga Levica, pa je natančnejše: "Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov."

"Čeprav je vsako zrno peska v kolesje militarizma dobrodošlo in ga Mi, socialisti! podpiramo, to akcijo sprejemamo z zadržki," je Kordiš zapisal v sporočilu za javnost. Levica namreč po njegovih besedah "že tri leta v vladi podpira agresivne politike Nata". S somišljeniki so prepričani, "da lahko na tej točki militarizacijo Slovenije ustavi le močno družbeno gibanje".

Poslansko pobudo za razpis tovrstnega referenduma je vladi podal tudi nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Le koalicija, ki ima večino v DZ, lahko namreč takšen predlog pripelje čez matični odbor in glasovanje, je pred časom pojasnil za STA.