Levo, desno, naravnost? Bi našli pravo pot iz trikilometrskega koruznega blodnjaka?

Ko so v društvu za promocijo kakovostnega preživljanja prostega časa Labirint lani v Dravskem Dvoru pri Mariboru v več kot 30.000 kvadratnih metrov veliko koruzno polje 'zarisali' prve obrise labirinta, si niso mislili, da bo požel tolikšno zanimanje in navdušenje. Od 1. julija do 16. septembra je privabil več kot 5000 obiskovalcev iz vse Slovenije, pa tudi tuje turiste – predvsem Avstrijce, pri njih so se 'znašli' celo Japonci.

Letos bliže Mariboru

Odločitev za ponovitev tako sploh ni bila pod vprašajem, le na drugi lokaciji. Po dobrem lanskoletnem sodelovanju se je društvo tako tudi letos povezalo z mariborskim podjetjem PP – Agro, ki jim je pri mariborski Betnavi na razpolago dalo štiri hektarje površine in koruzo. "Dve leti zapored namreč ne more biti na isti lokaciji zaradi kolobarjenja," pojasnjuje idejna vodja projekta Nataša Drozg. Je pa bil postopek oblikovanja blodnjaka identičen: koruzo so posejali okrog 1. maja, ko je vzklila, so geodeti zarisali tloris labirinta, nato pa so z okoli dva metra širokih poti ročno odstranili odvečne sadike.

So pa labirint letos še povečali, dogajanje pa nadgradili. Največji tematski park v Sloveniji se tako razprostira na štiri hektarje velikem koruznem polju, po njem pa vodi 3339 metrov poti. Iskanje prave dopolnjuje 20 postaj (od tega so tri skrite), ki vključujejo zabavne in poučne igrice ter reševanje ugank. Njihova rešitev pomeni izhod iz labirinta.

Pot po labirintu lahko sicer traja tudi dve uri. Nekatere obiskovalce je na začetku nekoliko strah oziroma se počutijo utesnjene, nato pa večinoma prevladata razburjenje in pustolovski duh. V tujini, sploh v Združenih državah Amerike, kjer tovrstne labirinte poznajo že dolgo in so precej pogosti, pa tudi neprimerno večji, se obiskovalci tudi izgubljajo, sami ne najdejo izhoda in kličejo na pomoč. Pa se lahko to zgodi tudi tukaj? "Čut za orientacijo se od človeka do človeka zelo razlikuje. Velikokrat se v prostoru zelo dobro znajdejo otroci, pa orientacija popolnoma zataji pri odraslih. So pa obiskovalci opremljeni z zemljevidi, kadarkoli nas lahko tudi pokličejo na številko, ki jo dobijo ob vstopu," miri sogovornica, ki pa v smehu dodaja, da se jim je lani v labirintu izgubil kosec. "Gospod je bil prepričan, da ne potrebuje zemljevida, ker da se bo že znašel. No, čez čas se je seveda izgubil in vse, kar je videl, je bila koruza in nebo nad njo. Nato je pustil kosilnico in se peš odpravil poiskat izhod, pa mu tudi to ni uspelo. Poklical me je, priznal, da ne bo šlo in odpravila sem se ponj. Najprej sem našla njega, a nato je bilo treba poiskati še 'izgubljeno' kosilnico," se pošali Drozgova. Letos so možakarju, ki skrbi za košnjo poti po labirintu, tako že preventivno natisnili zemljevid, opremil pa se je celo z GPS-napravo.

Labirint obiskovalcem na voljo do septembra

Park letos sicer odpirajo nekoliko pozneje kot lani. "Malo nam jo je zagodlo deževno in mrzlo vreme v maju in je koruza tako počasneje rasla," pravi vodja parka in dodaja, da mora biti za odprtje ta namreč višja od obiskovalcev. Uradna otvoritev bo tako v soboto, 13. julija, čas delovanja pa je prav tako odvisen od rasti koruze. "Obisk bo mogoč, vse dokler koruza ne dozori – računamo torej nekje do sredine septembra."

Prednost koruznega parka: vsako leto možna nova, drugačna oblika

A zakaj ravno koruza? "Primerna je iz več razlogov. V prvi vrsti zrase dovolj visoko in nudi posebno, mistično kuliso, ki daje občutek izgubljenosti. Hkrati pa pri obiskovalcih ne povzroča občutka ujetosti. Sadike so namreč še zmeraj dovolj narazen, da imajo občutek, da lahko v skrajni sili pobegnejo. Nasprotje tega so na primer labirinti drugod po Evropi, predvsem ob gradovih. Posebej za Avstrijo in Nemčijo so značilni takšni iz žive meje, od koder pa je – razen če se ga prepleza – res težko pobegniti," pripoveduje Drozgova. Drugi razlog za labirint iz koruze pa je ekološki. "Ko dozori, se jo enostavno pobere, odpada je malo. Ker plevela ne zatiramo s škropivi oziroma kemikalijami, pač pa ročno in s košnjo, je pridelek na koncu popolnoma neoporečen. Hkrati pa nam dejstvo, da je to enoletna rastlina, omogoča, da lahko vsako leto ustvarimo labirint v drugačni obliki," navaja razloge.

Lani po zamisli krajinskega arhitekta, letos mariborskih študentov

Načrt labirinta – ta je letos v obliki čebel in satja – so letos v celoti zasnovali in pripravili študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor; na posebnem natečaju je zmagala ideja študentke Dajane Pejić. Šest študentov je pod vodstvom mentorjev Roka Kamnika in Marka Jauševca zemljišče tudi izmerilo in zakoličilo.

Lani pa je Drozgovi idejo pomagal uresničiti prijatelj krajinski arhitekt in naravovarstvenik Luka Kastelic, ki ima izkušnje s podobnim, nekoliko manjšim projektom na Bledu. Kastelic je leta 2011 na polju pod Blejskim gradom in v neposredni bližini Blejskega jezera na podlagi svojega diplomskega dela in v sodelovanju s prijateljem Bojanom Gogalo namreč uredil sploh prvi koruzni labirint pri nas. V ponudbo, ki jo je takrat med junijem in septembrom tržilo Turistično društvo V naravi, sta bila vključena še tematska parka oziroma labirinta v gozdu in na travniku. Dva hektarja velik park je bil sicer zasnovan za obdobje treh let, temeljil pa je na ideji izobraževanja oziroma aktivnega spoznavanja narave. Tudi blejski labirinti so vključevali interaktivne točke ob poti, je pisalo Delo.

'Old-school' zabava v naravi

"Ko smo lani začenjali s projektom, je bilo naše vodilo, da predvsem mlade in otroke vsaj za kakšen dan uspemo 'odtrgati' od pametnih naprav in jih 'spravimo' v naravo," poudarja idejna vodja koruznega labirinta. Tudi letos je tako njihov moto 'Dan brez tablice in pametnega telefona'. "Prvotno smo ciljali na najmlajše – zato je bil tudi labirint lani zasnovan nekoliko bolj enostavno –, letos pa so naša 'ciljna publika' dijaki in študentje. Opažamo namreč, da si življenja brez pametnih naprav sploh ne znajo več prav predstavljati. Tako igre, ki jih je treba reševati, kot sama pot so zato na nekoliko višjem nivoju, čeprav zabave tudi za najmlajše ne manjka," Drozgova orisuje letošnje aktivnosti in dodaja, da so labirint tudi letos opremili z 'old-school' igrami v naravi.

Nagrada panoramski prelet labirinta z letalom

V Občini Miklavž na Dravskem polju (kamor spada Dravski Dvor) so labirint lani z sprejeli z navdušenjem. "Okoliški prebivalci sprva niso dobro vedeli, kaj počnemo, a smo jih nato dan pred uradno otvoritvijo povabili, da ga pred vsemi drugimi obiščejo in preizkusijo. Bili so prijetno presenečeni in na park tudi zelo ponosni." Za obiskovalce pa so pripravili tudi posebno nagradno igro – izžrebali so 12 srečnežev, ki so si labirint ogledali z letala (v bližini je namreč letališče). Podobno bodo nekoga razveselili tudi letos. "Žrebali bomo dvakrat in polet bo letos še daljši," obljubljajo v društvu.

Koruzni labirint so sprva sicer želeli urediti v okolici Ljubljane, a so imeli preveč težav z iskanjem primernega zemljišča in upravljavca, pa tudi s pridobivanjem potrebnih dovoljenj. "V Ljubljani so zelo strogi, kar se tiče meril in pravil, kaj sodi v urbanistični načrt mesta," pravi Drozgova. Razumevanje za njihov projekt so lani nato pokazali v Občini Miklavž na Dravskem polju, kamor spada Dravski Dvor, letos pa v Mariboru. Tako krajani kot obiskovalci so park lani odlično sprejeli, v društvu Labirint računajo, da bo tako tudi letos.