Po njihovem predlogu bi v preambulo najvišjega državnega akta ustavodajalec zapisal, da bo pred vstopom v Evropsko unijo in zvezo Nato to zgodovinsko odločitev preizkusil na plebiscitu.
Vprašanja na plebiscitu bi se, kot predlaga Lipa sprave, glasila: Ali ste za EU, ali ste za Nato, poleg tega pa bi državljanke in državljanke hkrati tudi povprašali, ali so za narodno spravo. Prav slednje vprašanje je namreč po mnenju predsednika gibanja Stanislava Klepa neločljivo povezano z vstopom v obe meddržavni oziroma naddržavni integraciji.
Pritrdilni odgovori na vsa tri vprašanja bi bila obvezna za državni zbor, meni Klep. Po njegovem prepričanju bi morali v ustavo še zapisati, da Slovenija vstopa v EU in Nato kot enakopravna članica obeh povezav, ker vidi v njih jamstvo za narodov obstoj in napredek. Za pravico soodločanja v EU, ki temelji na konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi ji Slovenija, kot predlaga Klep, odstopila del suverenosti.
V ustavo bi morali še zapisati, da "Republika Slovenija, ki je predvsem država Slovencev, vstopa v obe demokratični povezavi po polstoletni ideološki delitvi med silnicami komunizma, ki so odločno odklanjale narodno spravo in silnicami tradicionalne demokracije, spravljena med seboj".
Združeni ob Lipi sprave v svojem predlogu ustavnih sprememb še predlagajo, da bi v ustavo zapisali tudi, da bo slovenski parlament še pred vstopom Slovenije v EU izrekel vsem narodom in državam članicam unije ter Svetemu sedežu zahvalo za pomoč pri rojstvu in obstoju države Slovenije. Hkrati bi morali v preambuli tudi zapisati, da Slovenija obžaluje "huda dejanja, storjena po koncu vojne leta 1945 na njenem ozemlju".
Kljub temu, da so svoj predlog ustavnih sprememb že decembra lani posredovali državnemu zboru, pa s strani parlamentarcev in drugih političnih dejavnikov po Klepovih besedah doslej še ni bilo nobenega odziva.
Sicer pa Klep meni, da so sedanje razprave o spremembi nekaterih členov ustave nesmiselne "ob nesporni ugotovitvi, da Slovenija s svojim pravosodjem, ki ne deluje ali deluje zastrašujoče počasi, ni pravna država, ker odločno krši veljavno ustavo v členih, ki zadevajo človekove pravice in temeljne svoboščine, in je pričakovati, da bo le z vstopom v EU mogla zaživeti kot pravna država".
Omenjeno gibanje je že 15. junija 1990 pri "Lipi sprave" prebralo deklaracijo o narodni spravi, s katero bi premostili tragični razkol, vendar pa so slednjo deklaracijo, kot je opozoril Klep, doslej "sile komunistične kontinuitete vztrajno zavračale".
