V podjetju Litostroj E.I. so pojasnili, da so posle z Irakom izvajali prek slovenske misije OZN, ko pa iraška stran slovenskim podjetjem ni več dodeljevala poslov, so posle izpeljali prek jordanskega podjetja. "Formalno gledano posli niso bili več del programa Nafta za hrano," so poudarili v Litostroju.
Litostroj je v preteklosti v Iraku sodeloval pri izgradnji hidroelektrarn, v program Nafta za hrano pa se je vključil zaradi potrebe po dobavi rezervnih delov za opremo. Potem ko je družba posle začela izvajati preko jordanskega podjetja, je opremo izvozila v Jordanijo in iz Jordanije dobila tudi plačilo, pojasnjujejo v Litostroju. Kot dodajajo, tako niso imeli neposrednega odnosa z iraškimi kupci, zato tudi niso plačali t.i. pristojbin po prodaji in o njih nimajo podatkov.
Kot navaja poročilo preiskovalne komisije ZN o poslih v okviru programa Nafta za hrano, ki ga je pripravila komisija pod vodstvom nekdanjega vodje ameriških zveznih rezerv Paula Volckerja, se je podjetje Litostroj E.I. registriralo prek jordanske misije in za posel v vrednosti 781.004 dolarjev plačalo 4512 dolarjev pristojbin po prodaji (after sale service fee).
Podkupnine za izvedbo posla
Prek slovenske misije pri ZN v New Yorku je bilo prijavljenih 12 pogodb sedmih slovenskih podjetij, ki so poslovala z Irakom preko humanitarnega programa Nafta za hrano. Komisija, ki je preučevala nepravilnosti, pa ugotavlja, da ni dokazov, da bi bila iz naslova teh pogodb iz iraške strani izsiljena podkupnina.
Kljub temu pa sta vsaj dve slovenski podjetji, ki sta pogodbo kot podizvajalki prijavili na ruski in jordanski misiji, plačali nekaj tisoč dolarjev tako imenovanih "pristojbin po prodaji", v bistvu podkupnin, da sta lahko izvedli posel.
Poročilo Neodvisne preiskovalne komisije (IIC) omenja peščico misij pri ZN, ki so sprejemale prošnje posameznih podjetij in jih posredovale naprej v urad iraškega programa, pri čemer niso našli nobenih dokazov, da so ta podjetja plačevala podkupnine. Poleg slovenske to med drugim velja tudi za misijo Bosne in Hercegovine, Makedonije, Monaka, Češke in ZDA.
Ob tem pa je glede slovenskih podjetij in slovenske misije nekaj neskladij. Volckerjevo poročilo v uvodnem poglavju o poneverbah humanitarnega programa govori o tem, da je šlo prek slovenske misije 17 pogodb, za katere ne obstajajo dokazi, da bi podjetja zanje plačevala podkupnine, vendar pa je v poročilu posamično naštetih le 12 tovrstnih pogodb. Diplomatski viri pravijo, da to ni nujno nenavadno, ker so posamezna slovenska podjetja sodelovala v poslih kot podizvajalci in so posle prijavljala prek misij držav glavnih izvajalcev.
Slovenski seznam "čistih" podjetij
Na seznamu "čistih" slovenskih podjetij, ki so se prijavila prek slovenske misije so Iskra Instruments, ki je izvedla eno pogodbo s prodajo opreme za generatorske sisteme v vrednosti 82.700 dolarjev, podjetje Iskraemeco z eno pogodbo prodaje števcev v vrednosti 126.700 dolarjev, podjetje Krka z dvema pogodbama za prodajo antibiotikov gentamycin v skupni vrednosti 15.662.375 dolarjev, podjetje Lerox s pogodbo rezervnih delov za elektroniko, vredno 529.795 dolarjev, in podjetje Litostroj Tovarna turbin s sedmimi pogodbami v vrednosti 1,436.708 dolarjev, med drugim za prodajo opreme za turbinske sisteme ter raznih rezervnih delov.
