Premier Janez Janša je ob robu posveta z ministri svoje vlade, direktorjem Urada za makroekonomske analize in razvoj Janezom Šušteršičem, evropskim komisarjem za znanost in raziskovanje Janezom Potočnikom, poslanko v Evropskem parlamentu Romano Jordan Cizelj in namestnikom predsednika vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj Jožetom P. Damijanom o izvajanju lizbonske strategije ocenil, da "prenovljena strategija Sloveniji ne nalaga dodatnega dela". Kot je poudaril premier, so ključne reforme, ki jih strategija zahteva, v veliki meri v programi vlade v tem mandatu in predstavljajo le izseke dolgoročne strategije razvoja.
Janša je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker "je lizbonska strategija na polovici svojega življenja realna" in ne govori več o ciljih, ki so bili po premierovi oceni "že v začetku nedosegljivi". "V ospredje ne postavlja samo gole učinkovitosti, ampak kakovost življenja nasploh, blaginjo in trajnostni razvoj, ob zavedanju, da je vse to možno doseči samo, če gospodarstvo napreduje, če imajo članice EU znatno, trajno, vzdržno gospodarsko rast in če so določene komponente te rasti v sozvočju," je ocenil Janša.
"Evropa s sprejemom prenovljene lizbonske strategije napada z istimi instrumenti nekatere probleme, s katerimi se sooča tudi Slovenija," je dejal Janša in dodal, da gre med drugim pri tem predvsem za vprašanje pretirane regulacije, ko gre za razvoj podjetništva, ko gre za povezavo raziskav med sektorjem, ki ga financira država in raziskavami v zasebnem sektorju.
"Ključno pa je, da prenovljena strategija predvideva konkretne mehanizme za ugotavljanje učinkovitosti," meni Janša. V zvezi s tem bodo države, če bo prenovljena strategija sprejeta, pripravile akcijske programe za izvajanje strategije in v tri letnem obdobju se bo ocenjevalo koliko so države napredovale. Element upravljanja z lizbonsko strategijo oziroma vzpostavljanje okolja, kjer se bo dalo določene učinke tudi neposredno meriti, imenovanje institucij, ki so odgovorne za spremljanje izvajanja, pa je po Janševih besedah tisto, kar je doslej v dokumentu manjkalo in kar bo v veliki meri prispevalo, da bodo cilji strategije tudi dejansko uresničeni.
Kdo bo nacionalni koordinator lizbonske strategije?
Ob tem je Janša tudi pojasnil, da Slovenija še ni sprejela odločitve glede nacionalnega koordinatorja lizbonske strategije. Dokument sam po Janševih besedah ne postavlja nobenih kriterijev, priporoča pa državam članicam, da imenujejo osebo, ki je odgovorna za uresničevanje strategije. V Sloveniji bo to minister brez listnice, odgovoren za razvoj, ali pa ministri, odgovorni za gospodarski in regionalni razvoj. Pred časom je bilo slišati, da naj bi to mesto zasedel eden glavnih ekonomistov nove vlade Jože P. Damijan.
Damijan je prepričan, da bi Slovenija lahko naredila vrste izbor dobrega iz drugih držav in te modele vnesla v svoj sistem. "Mi lahko od Slovaške prevzamemo recimo sistem enotne davčne stopnje v davčnem sistemu. Medtem ko lahko od neke druge države, recimo od skandinavskih držav, prevzamemo model socialne države in večje fleksibilnosti trga dela. Podobno lahko iz Velike Britanije vzamemo njihov model javne administracije, ki ne ovira podjetništva oziroma ga celo vzpodbuja," predlaga Damijan.