22°C

Ljubezen do avtomobila močnejša od želje po čistejšem okolju?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
Nina Šašek /
KOMENTARJI
94
V septembru obeležujemo Evropski teden mobilnosti, ko se poskuša čim več ljudi pritegniti k razmišljanju in dejanski uporabi čistejšega načina prevoza. Prav transport je namreč eden večjih onesnaževalcev okolja. In če pogledamo številke, potem vidimo, da je bilo leta 2000 v Sloveniji 435 osebnih vozil na 1.000 prebivalcev, leta 2019 pa že 556. Kopičimo 'pločevino', s tem pa tudi dolgoročne probleme.

Si predstavljate, da se po enem od turistično najbolj obiskanih delov prestolnice in Plečnikovem arhitekturnem dosežku – Tromostovju – dnevno premikajo kolone vozil in celo mestni avtobusi? Mlajši si verjetno ne, saj tega niso doživeli, a žal je bil to še dve desetletji nazaj povsem običajen prizor. 

Pred 19 leti se je v prestolnici Slovenije odvil prvi Evropski teden mobilnosti (ETM). Če smo sedaj že navajeni, da je center mesta zaprt za motorni promet in da se lahko po Slovenski cesti mimo hotela Slon lahko zapeljejo le vozila LPP in tista z dovolilnico, pa je bila takratna zapora Slovenske ceste in ožjega mestnega središča osrednji dogodek tiste jeseni. Ulico s(m)o preplavili pešci, kolesarji in rolarji, ki s(m)o vsaj za en dan dobili občutek, kako bi bilo, če mestno središče ne bi bilo več polno hrupne in smrdeče pločevine. In očitno je bil občutek 'svobode' ravno dovolj velik, da se je praznovanje ETM prijelo. Tako vsako leto med 16. in 22. septembrom praznujemo ETM, praznovanje pa se je od leta 2001 dalje razširilo tudi na druga slovenska mesta. 

Kdo bi si mislil, da bomo Slovenke in Slovenci spremenili svoje razmišljanje in prikimali zaprtju mestnih središč za promet. Me prav zanima, kako debelo bi pogledali, če bi se po Čopovi in čez Prešernov trg namesto gruče pešcev valile kolone vozil. Verjetno bi župana Zorana Jankovićatakoj vprašali po zdravju. 

K promociji uporabe bolj zelenih oblik potovanj v ETM občine pozivajo in prepričujejo s številnimi dogodki. Organizirane bodo različne aktivnosti, od kolesarskih izletov, pohodov, delavnic in tečajev ter nagradnih natečajev do družabnih dogodkov. Več o dogodkih pa na povezavi.

Le četrtina mladih v šolo pešači ali kolesari

Po Ljubljani so se premiki v to smer začeli tudi v drugih večjih mestih in kmalu so se začeli župani hvaliti s pešcem in kolesarjem prijaznimi mesti. A pot je še dolga. Letošnji ETM poziva k izbiri čistejšega načina prevoza. V ospredju niso restriktivni ukrepi, pač pa vzgoja in ozaveščanje ljudi. 

Zato bodo številne letošnje akcije potekale v šolah, saj podatki kažejo, da v osnovne in srednje šole peš ali s kolesi pride zgolj četrtina otrok. "Večina se jih pripelje z avtomobilom, medtem ko jih je še pred 15 leti kar 75 odstotkov v šolo pešačilo ali kolesarilo," opozarjajo na ministrstvu za infrastrukturo. Vzgoja in izobraževanje imata torej izredno pomembno vlogo.

Kaj se je spremenilo skozi leta, da se je odstotek otrok, ki v šolo pešačijo ali kolesarijo, zmanjšal s 75 na 25?
Kaj se je spremenilo skozi leta, da se je odstotek otrok, ki v šolo pešačijo ali kolesarijo, zmanjšal s 75 na 25?FOTO: Dreamstime

Zakaj izbira čistejšega načina prevoza? 

Še vedno je promet eden največjih onesnaževalcev okolja in z vožnjo skozi mesta in po soseskah si onesnaženje 'pripeljemo' pred svoja vrata. V času epidemije se je onesnaževanje zraka iz motoriziranega prometa zmanjšalo – tudi v Sloveniji. Podatki razkrivajo, da so se v tednih po začetku epidemije, ko je močno upadel dnevni motorni promet, saj so šole in vrtci zaprli vrata, veliko ljudi je bilo poslanih na čakanje, številni pa so delali od doma, vrednosti dušikovega oksida v Ljubljani in Mariboru več kot prepolovile. "Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47 % nižje kot v enakem obdobju lani oziroma 48 % nižje kot povprečje let od 2016 do 2019. Rahlo manjši vpliv smo opazili pri NO2 z 40 % nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let od 2016 do 2019. Pri delcih PM10 je bil vpliv covid ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13 % nižje kot lansko leto oziroma 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let od 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju."

Onesnaženje z NOx v času od sredine marca do sredine maja letos, ko je bila razglašena epidemija koronavirusa.
Onesnaženje z NOx v času od sredine marca do sredine maja letos, ko je bila razglašena epidemija koronavirusa.FOTO: Arso

Epidemija je pokazala, kako lahko dihamo bolj čisti zrak, zdaj pa moramo najti takšno rešitev, da ne bo treba praktično 'ustaviti' življenja, da bodo merilne naprave zaznale konkretno nižje vrednosti dušikovega oksida in izpustov trdnih delcev.

PREBERI ŠE
'Koronalekcije' in znanstvenik, ki pravi, da je koronavirus rešil več življenj, kot jih je vzel

Kako lahko vsak od nas prispeva?

Izbira čistejšega načina prevoza se morda sliši kot reklamni slogan, pa vendar ne pomeni to nujno nakup tehnološko naprednejših in dražjih prevoznih sredstev, zaradi česar mnogi ETM označijo za brezzvezno kampanjo, ki ni nič drugega kot siljenje ljudi, da se preusmerijo na hibridna in električna vozila. 

V središču Ljubljane 'kraljujejo' pešci in kolesarji.
V središču Ljubljane 'kraljujejo' pešci in kolesarji.FOTO: Dreamstime

Številne občine se spodbujanja čistejšega načina premikanja lotevajo na domiselne načine, zato preverite, kaj zabavnega se bo dogajalo naslednjih sedem dni.

Moje kolo je – glede na podobna kolesa, ki se množično prodajajo na spletnih oglasnikih – vredno 45 evrov (v resnici je izposojeno od moje mame). Nekaj investicije v dobro ključavnico, košaro, nove luči pa imam prevozno sredstvo za v službo in domov. Več kot polovico vseh delovnih dni je vožnja s kolesom izvedljiva brez težav in nevšečnosti, ostala četrtina je pogojno izvedljiva, če te ne motita dež in mraz, so pa dnevi, ko je pač udobneje ali pa nujno, da se v službo zapeljem z avtomobilom. Seveda je res, da živim v kraju, kjer imam službo, in da dnevno pot znaša dobrih 13 km v obe smeri. Če bi bilo bližje, bi v službo pešačila. Kolo je torej rešitev za tiste, ki imajo službo bližje, z dostopnostjo električnih koles in skirojev, pa se ta radij povečuje. 

Kaj pa ostali? Kako npr. iz Litije v Ljubljano na fakulteto, v službo, na pregled k zdravniku? Ena možnost čistejšega prevoznega načina je uporaba javnega prevoza. Tukaj bi morala država narediti več, da bi bile povezave boljše, hitrejše, prevoz pa cenejši in udobnejši. S tem bi močno razbremenila naše ceste. Še kar nekaj vode pa bo moralo preteči pod mostom, da bomo lahko govorili, da smo Slovenci sprejeli tako imenovana carpooling in carshearing. Prvi, ki promovira deljenje prevoza, s čimer zmanjšujemo število vozil, v katerem je zgolj voznik, je sicer bolj sprejet od slednjega, saj je avto še vedno prepogosto 'sveta' stvar, ki se je ne deli.

PREBERI ŠE
FOTO in VIDEO: Z razmišljanjem, da se avta ne da deliti, ostajamo v prejšnjem stoletju

Stopnja motorizacije (še vedno) narašča

Državni statistični urad je v pregledu podatkov razkril, da na naših cestah raste število vozil. V preteklih 20 letih se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 35 odstotkov, število tovornih motornih vozil pa za 117 odstotkov.

Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. Vpliva s posegi v okolje zaradi gradnje prometnega omrežja in onesnažuje z izpusti plinov, tekočin in drugih snovi.
Promet je eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. Vpliva s posegi v okolje zaradi gradnje prometnega omrežja in onesnažuje z izpusti plinov, tekočin in drugih snovi.FOTO: Dreamstime

V zadnjih 20 letih (2000–2019) se je stopnja motorizacije v Sloveniji povečala za 28 odstotkov: leta 2000 je bilo na 1.000 prebivalcev 435 osebnih avtomobilov, leta 2019 pa 556. V 2018 je bila Slovenija po stopnji motorizacije med državami EU na 10. mestu. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo največje v Luksemburgu (676), Italiji (646) ter na Finskem in Cipru (v vsaki po 629), najmanjše pa na Madžarskem (373), v Latviji (369) in Romuniji (332).

Zaskrbljujoč pa je predvsem trend emisij CO2 iz cestnega prometa, saj so se te v desetletnem obdobju (2008–2017) povečale za 2 odstotka, medtem ko so se skupne emisije CO2 v enakem obdobju zmanjšale za 17 odstotkov. 
Agencija RS za okolje

Promet ostaja eden največjih onesnaževalcev

Promet je odgovoren kar za četrtino emisij toplogrednih plinov v EU. Samo cestni promet doprinese kar 71 odstotkov emisij k vsem toplogrednim plinom, ki nastanejo zaradi različnih vrst transporta.

V Sloveniji v cestnem prometu prevladujejo emisije iz prometa tovornih vozil in avtobusov. Emisije CO2 iz teh vozil so v letu 2017 predstavljale 67 odstotkov vseh emisij CO2 v cestnem prometu (za NOx je ta delež znašal 69 odstotkov, za trdne delce PM10 pa 51 odstotkov). Preostali delež so predstavljale emisije, ki izvirajo iz osebnih vozil (avtomobilov, motorjev in mopedov).

Če vas ti podatki ne prepričajo, da bi spremenili svoj način mobilnosti v prid bolj trajnostnim rešitvam, in ste mnenja, da je vaša vloga kot posameznik premajhna, da bi kaj spremenila na bolje, potem ste bolj ali manj povprečen Slovenec, ki bo ob začetku današnjega ETM zamahnil z roko, se usedel v svojega jeklenega konjička in se odpeljal v službo, ves čas pa bentil nad kolonami vozil, ki se vsakodnevno naredijo na istih lokacijah, in se spraševal, kdaj bo država končno ukrepala.