Ljubezenske prevare prek spleta: lani žrtve oškodovali za 750.000 evrov

Med žrtvami so največkrat osamljene ženske srednjih let, s katerimi stopijo prevaranti v stik prek družbenih omrežij, spletnih strani za zmenke ali elektronske pošte. Z lažnimi ali ukradenimi fotografijami vzpostavijo stik in se predstavijo kot žrtve tragičnih življenjskih zgodb. Velikokrat so ovdoveli z otroki in potrebni usmiljenja. 

Prevaranti nato skušajo z žrtvijo zgraditi trden odnos, da pridobijo njihovo zaupanje. "Ne samo da fizičen stik z njimi ni možen, ker bivajo na oddaljenem kraju, so na vojaški ali humanitarni misiji, izogibajo se tudi video pogovorom, saj ne želijo pokazati svoje resnične osebnosti in videza. Izražajo pa močna čustva in hrepenenje, vse z namenom, da utrdijo žrtvino zaupanje in čustva," opozarjajo v Združenju bank Slovenije. 

Zgodbo nadaljujejo tako, da žrtvi zaupajo, da so se znašli v še večjih težavah, ali da bi jih radi obiskali, zato zaprosijo za denar. Prevara pa se praviloma ne konča z enim nakazilom, ampak se z različnimi razlogi prošnje za nadaljnja nakazila nadaljujejo. 

V združenju pojasnjujejo, da se žrtve po že opravljenih nakazilih obrnejo po pomoč na banko, vendar je velikokrat prepozno, denar pa je za vedno izgubljen.

Kaj storiti, če sumite prevaro? 

V Združenju bank Slovenije svetujejo, da se v primeru suma, da ste žrtev prevare vi ali kdo od vaših bližnjih, obrnete na družino ali prijatelje. Fotografije prevaranta lahko preverite s pomočjo različnih iskalnikov in preverite, ali je oseba resnična. 

Ena od varovalk je lahko tudi video klic. Če oseba z vami ne želi vzpostaviti video klica, takoj prekinite medsebojno komunikacijo, svetujejo v združenju in dodajajo: "Bodite pozorni na prošnje za denar (nakazila se pogosto izvajajo prek Western Union), saj je to zelo jasen znak, da gre najverjetneje za prevaro."

Če vam oseba začne groziti, se na grožnje ne odzovite, temveč na Policijo in SI-CERT nemudoma podajte prijavo, dodajajo v združenju.