Statističnih podatkov o tem, koliko je pravzaprav nasilja v šolah ni. Kako zbirate podatke o tem?
Pravih statističnih podatkov o tem res ni, dejansko pa zbiramo podatke na podoben način, kot vse evropske države, kar pomeni skozi različne raziskovalne in strokovne naloge, kjer praviloma na že kar uveljavljene standardne vprašalnike o pogostosti nasilja in oblikah nasilja odgovarjajo učenci in učenke oz. dijaki in dijakinje.
Če se ustavimo pri oblikah, katere oblike nasilja so pogoste na osnovnih in srednjih šolah in kje je nasilja več in kje manj. Ali imate podatke po regijah?
Imamo del podatkov za posamezne ravni izobraževanja, kar pomeni za osnovne in srednje šole. Podatki so pridobljeni tudi na osnovi naših raziskav na tem področju. Pogostejše je nasilje v osnovnih šolah, oz. ob koncu osnovne šole, torej pri 11- do 13- letnikih , celo pogostejše kot kasneje na začetku srednje šole, torej pri 15- do 16-letnikih. Pogostejše je nasilje med dečki kot pa deklicami, kar je tudi dovolj splošen podatek. Kot kažejo rezultati nekaterih raziskav iz tujine, je v šolskem prostoru predvsem prisotno psihično in verbalno nasilje, manj pa je tega neposrednega telesnega nasilja, medtem ko podatke, ki bi kazali na regijsko prisotnost nasilja v slovenskem prostoru, doslej nismo zbrali oz. nimamo raziskav, ki bi to posebej vključevala.
Eden izmed ukrepov za zmanjšanje nasilja v šolah je krepitev avtoritete učitelja. Toda ali ni to v bistvu nemogoče doseči, ne da bi hkrati zmanjšali tudi število otrok v posameznih razredih?
Mislim, da je v slovenskih šolah, tako osnovnih kot tudi v srednjih, kar nekaj relativno ugodnih pogojev. Kar pomeni, da nismo med državami, gledano primerjalno z Evropo, ki bi imela zelo velike oddelke, število je relativno majhno. Ta avtoriteta učitelja pa se zdi pomembna predvsem zato, ker je tudi učiteljem popolnoma jasno, da nasilja med učenci ni mogoče preprečiti ali zmanjšati zgolj na podlagi dejstva, da obstajajo določena pravila in ker so oni učitelji, ampak zato, ker postaja zelo pomembno, da učitelj reagira na vsako nasilje, ki se v šoli pojavi in da je vzporedno s tem reagiranjem na konkretno nasilje prisotno tudi ukvarjanje učitelja z samo kakovostjo pouka oziroma zmanjševanjem neuspešnosti učencev in dijakov.
