"Na začetku očarajo. To je bistvo narcisov. Njihova prava narava pa se pojavi šele, ko medeni tedni minejo. Pojavijo se zelo resni problemi, a partnerji so takrat že ujeti," naravo visoko funkcionalnih narcisov opiše specialistka psihiatrije prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki poudarja, da moči medenih tednov ne bi smeli podcenjevati. "Ljudje se večinoma odzovejo tako, da hlepijo po teh lepih trenutkih. Vse naredijo, da bi trajali čim dlje oz. da bi se vrnili. Takšno razmerje je zelo zasvajajoče," pove. Lepega je medtem čedalje manj, čedalje več pa slabega.
Psihiatrinja, ki se je v svojem poklicu že večkrat srečala tako z narcistično motnjo kot tudi z žrtvami, opisuje, da narcisi na sebi nosijo masko, zaradi katere je njihova pojava tudi tako "idealna". "Prilagodijo si zunanjo formo, s katero vstopajo v odnose. Masko pa rabijo, ker so to v resnici navznoter zelo prestrašene, negotove osebe. Tudi napadajo zato, ker se počutijo ogrožene," pove.
Oseba z narcistično osebnostno motnjo tako kot mitološki lik Narcis občuduje samo sebe, prepričana je, da je nekaj posebnega in da si zato zasluži poseben položaj. Zaradi takšnega razmišljanja je v odnosu do drugih samopoveličevalska in izkoriščevalska. Vendar pa je to samo zunanja podoba, opozarjajo pri programu OMRA (akronim: Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja). Globoko v sebi so namreč zelo prestrašeni, ranljivi in občutljivi ter zato stalno na preži, da bi se zaščitili.
Narcistična osebnostna motnja se torej odraža v obliki globoke potrebe po občudovanju, pretiranega občutka lastne pomembnosti in pomanjkanju empatije. Takšnim ljudem je pogosto skupno tudi, da so navdušeni le nad lastnimi idejami in stremijo k temu, da se vse vrti okoli njih, ne glede na stiske ljudi v njihovi okolici, ki jih takšno vedenje prizadene. Izraženi sta disocialnost (zanemarjanje pravic in občutkov drugih oseb) in dezinhibicija (težnja k nepremišljenim dejanjem kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje ter tudi hitro, nepremišljeno odzivanje, težave z zbranostjo in pozornostjo, neodgovornost, nepremišljenost in pomanjkanje načrtovanja).
Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi narcističnimi potezami lahko privede tudi do sindroma narcistične zlorabe, še opozarja program OMRA.
Svet prilagajajo sebi, sami pa so popolnoma neprilagodljivi
Osebe z narcistično osebnostno motnjo v vsakem partnerskem odnosu doživijo razočaranje. "Ne gre jim. Tega, kar si želijo od partnerskega odnosa, ne morejo dobiti. Podobno je tudi v službah. Nekaj časa jim bo morda uspevalo, vendar zagotovo ne v nedogled," pove. Bližji kot je odnos med osebo in posameznikom z narcistično osebnostno motnjo, slabše je.
Dernovškova opiše tri vrste narcistične osebnostne motnje: visoko funkcionalne, srednje funkcionalne in nizko funkcionalne. "Prvi bodo zelo dobro delovali v družbi prijateljev in v službenih odnosih, zalomilo pa se jim bo na partnerskem odnosu. Maska se jim bo tam začela krhati," pove. Pri srednje funkcionalnih se jim bodo težave pojavile tudi v poslovnih in prijateljskih odnosih, medtem ko bodo nizko funkcionalni težave doživljali na vseh nivojih. "Čeprav bodo prepričani, da so nezmotljivi in najboljši, bodo v življenju večinoma želi neuspehe. Za slednje pa bodo krivili vse okoli sebe," pojasni.
Avtorefleksija pri narcistični osebnostni motnji je namreč zelo redka. "Za doseganje ciljev ljudje običajno nihamo med prilagajanjem sebe in prilagajanjem okolja. Kako postopati, se učimo iz uspehov in napak. Za osebe z narcistično osebnostno motnjo pa je značilno, da bodo sebi prilagajali svet. Tudi tam, kjer to ni mogoče," pojasni strokovnjakinja, ki pravi, da gre v resnici za zelo rigiden ustroj osebe, ki se ne prilagaja okolju.
Vendar pa se jim bodo z leti začele kopičiti izgube. Sama se je srečala že z visoko funkcionalnim posameznikom z narcistično osebnostno motnjo, ki je imel za seboj že štiri ločitve, prav tako pa tudi s srednje funkcionalnim narcisom, ki je že trikrat bankrotiral. "To so izgube, ki bolijo vse, njih pa še toliko bolj," pove in poudari, da so to izjemno nesrečni ljudje in zelo trpeče osebe.
Narcise se pogosto povezuje tudi z manipuliranjem. Kot je že povedala Dernovškova, krivdo za svoje neuspehe osebe s to osebnostno motnjo prelagajo na druge. "Če so zelo proaktivni, dobro energetsko opremljeni in inteligentni, bodo bolj svojo divjo in bolečo plat pokazali tudi na zunaj. Tako, da bodo ranili ljudi okoli sebe. Ker če boli njih, naj boli tudi vse ostale," pove.
'Ne morem umreti zate. Ne morem si uničiti življenja, da boš ti srečen'
Gre namreč za izjemno nasilen donos, v katerem je običajno močno prisotno prav psihično in ekonomsko nasilje. "Tega bomo težje prepoznali, okrevanje pa bi lahko trajalo zelo dolgo," opozarja psihiatrinja. Gre namreč za narcistično zlorabo (1. junija obeležujemo svetovni dan zavedanja o narcistični zlorabi), posebno obliko psihotravme, ki lahko trajno spremeni delovanje žrtve v nadaljnjih odnosih.
Dernovškova takšnim osebam svetuje obisk psihoterapevta: "Po takšni izkušnji bodo zelo težko še kdaj zaupale. Terapija pa lahko pomaga, da si bodo žrtve lažje odpustile odnos, v katerega so se spustile, in da bodo lažje okrevale po preživeti travmi."
Potrebna pa je tudi preventiva – ozaveščanje ljudi o vseh osebnostnih motnjah. "Ljudem sicer ne smemo kar postavljati diagnoze. Vendar pa bodo z razumevanjem takšnih osebnostnih motenj ljudje morda lažje začutili, če v odnosu z osebo nekaj ni prav. In takrat morajo začeti ščititi sebe. To ni nekaj sebičnega," poudarja psihiatrinja.
Ob tem izpostavlja, da pa lahko narcisom najbolj pomagajo s postavljanjem meje: "Človek tako ščiti sebe in tudi osebo z narcistično osebnostno motnjo. Prav tako pa ga s tem tudi soočiš z realnostjo. Šele neuspeh ga lahko namreč nekaj nauči."
Poudarja pa tudi pomen besede "ne". "To je zelo nežna in ljubeča beseda. Izrečeš jo, ker ne želiš škoditi. Ne sebi ne njemu. Če bi privolili, bi škodili," pove. Prav tu lahko po njenem mnenju veliko vlogo odigrajo sorodniki, prijatelji, pa tudi partnerji narcisa, ki mu morajo postaviti mejo. "Ne morem umreti zate. Ne morem si uničiti življenja, da boš ti srečen."
Kaj Dernovškova svetuje osebam, ki se znajdejo v odnosu z narcisom?
Mlada neizkušena oseba: "Zaradi svoje neizkušenosti, naivnosti in preplavljenosti z dobrimi občutki se bodo takšne osebe lažje zapletle v odnos z osebo z narcistično osebnostno motnjo, saj jim bo všeč, da se takšna oseba zanima zanje. Takšne osebe lahko sprejmejo odločitve, ki bodo morda nepopravljive, vendar pa se lahko iz izkušnje tudi marsikaj naučijo. Mlad človek se lahko iz takšnega razmerja izvleče z nekaj praskami in modricami, a tudi z dobro lekcijo."
Zrelejša oseba: "Oseba, ki je v življenju že nekaj ustvarila in ima morda že otroke, lahko tudi z narcisom, se lahko znajde v hudih težavah. Tu bo težka ločitev, finančne težave ... Takšnim osebam običajno svetujem, naj odidejo in pred narcisom rešijo otroke, sebe pa naj rešujejo kasneje. Prav tako pa naj ne skušajo popravljati partnerja, saj tega ne bodo mogle narediti."
Poslovni odnos: "Svetujem lahko le, naj pazijo na finance. Morda bodo brez večjih težav preživeli več let, a nato bo nekje zaškripalo, oseba z narcistično osebnostno motnjo bo odšla, druga oseba pa bo ostala z dolgovi."
Se lahko narcistično motnjo diagnosticira že v mladih letih?
Dernovškova pravi, da ne. Poudarja namreč, da se lahko diagnoze postavlja šele, ko je osebnost formirana. "Nekateri sicer pravijo, da se lahko diagnozo postavi s polnoletnostjo, sama pa menim, da je prava starost za to 28 let. Takrat se namreč naši možgani tudi nevrofiziološko formirajo oz. dozorijo, kolikor pač lahko," pojasni.
Prav zato se pri otrocih ne govori o narcizmu ali psihopatiji, pač pa o čustvenih in vedenjskih motnjah. Čeprav sama mlajšim osebam ne bi postavljala diagnoz oz. jih ne bi umeščala v kategorije, pa pravi, da bi zagotovo ocenjevala dimenzije. Letos so namreč spremenili konceptualizacijo osebnostnih motenj. Če so jih pred tem umeščali v kategorije (disocialna, mejna, narcistična, histrionična, anankastična, paranoidna, odvisnostna, izogibajoča in shizoidna osebnostna motnja), pa je mednarodna klasifikacija bolezni letos prešla na dimenzionalni način klasificiranja. Ta se namreč osredotoča na prisotnost nekaterih osebnostnih potez, kot sta na primer disocialnost ali odtujenost, čustvena disregulacija, negativno čustvovanje ...
"Dimenzionalni model je bil narejen zelo premišljeno. Skušali so najti minimalno število dimenzij, ki ločujejo osebnostne motnje. Otroka lahko tako ocenjuješ po različnih dimenzijah, prav tako pa lahko po tem modelu ocenjuješ tudi njegov napredek," meni Dernovškova, ki ob tem izpostavlja, da kategorični model s seboj nosi tudi "nalepko". Če bo otrok na primer brezčuten, lahko strokovni delavci delajo na tem, da bo kljub pomanjkanju sočutja upošteval norme in pravila, pa četudi le zato, da se izogne neželenim posledicam. "Z dimenzijami se bo torej ukvarjal strokovnjak, medtem ko bo kategorije zlahka posvojil tudi kakšen laik," doda.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.