Ljubljana med mesti z največjo onesnaženostjo zraka v Evropi

Evropska agencija za okolje (EEA) podatke o kakovosti zraka v večjih evropskih mestih sedaj prikazuje na posebnem prikazovalniku. Od slovenskih mest so podatki na voljo za Ljubljano in Maribor; Ljubljana z visoko onesnaženostjo zraka z drobnimi delci zaseda 260. mesto, Maribor pa z nekoliko bolj čistim zrakom 212. Prikazovalnik vključuje 323 mest.

"Onesnaženost zraka je v številnih evropskih mestih resen problem in predstavlja realno tveganje za zdravje," so opozorili na EEA ob zagonu novega prikazovalnika kakovosti zraka v evropskih mestih prejšnji teden. "Na njem lahko preverite, kakšna je bila v zadnjih dveh letih kakovost zraka v mestu, v katerem živite, in podatke primerjate z drugimi mesti po Evropi," so navedli.

Na EEA so v sporočilu za javnost izpostavili, da so bila tri mesta z najčistejšim zrakom v Evropi v 2019 in 2020 švedska Umea, finski Tampere in portugalski Funchal. Najbolj onesnažen zrak pa so dihali prebivalci poljskega mesta Nowy Sacz, sledila sta italijanska Cremona in hrvaški Slavonski Brod.

Med 323 vključenimi mesti je kakovost zraka kot dobra označena v 127 mestih. To pomeni, da je koncentracija trdih delcev PM2,5 manj kot 10 mikrogramov na kubični meter zraka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) to mejo ocenjuje kot tisto, nad katero dolgotrajna onesnaženost zraka predstavlja grožnjo zdravju.

EU v politikah čistega zraka v Evropi kot problematično letno koncentracijo trdih delcev navaja 25 mikrogramov na kubični meter. Kadar je koncentracija delcev PM2,5 na tej meji ali nad njo, je kakovost zraka v novem prikazovalniku označena za zelo slabo. Tak zrak dihajo prebivalci petih mest, ki se nahajajo na Poljskem, na Hrvaškem in v Italiji.

V Ljubljani je koncentracija trdih delcev 16,2 mikrograma na kubični meter, s čimer se slovenska prestolnica uvršča med mesta s slabo kakovostjo zraka. V Mariboru pa je koncentracija 12,9 mikrograma na kubični meter, s čimer je Maribor mesto z zmerno kakovostjo zraka.

V zadnjem desetletju sicer EEA opaža občutno izboljšanje kakovosti zraka v Evropi, še vedno pa je leta 2018 izpostavljenost drobnim trdim delcem v 41 evropskih državah povzročila 417.000 prezgodnjih smrti, so še dodali.