Rezultati raziskave Economist Intelligence Unit (EIU) so pokazali, da se Slovenija pri pripravi projektov in črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov uvršča na zadnje mesto med novimi članicami Evropske unije.
Ostale regije novih članic EU so pri pripravi projektov hitrejše in bolj strokovne celo od nekaterih regij iz starih članic, posebej grških in južnoitalijanskih.
Slovenija ima sicer do leta 2006 na voljo 738 milijonov evrov sredstev iz strukturnih skladov, kar znaša en odstotek slovenskega bruto domačega proizvoda. Kot vzrok za neuspešno črpanje teh sredstev EUI navaja dejstvo, da regionalne oblasti niso bile vključene v načrtovanje projektov.
Probleme z vzpostavljanjem regionalne administrativne infrastrukture imajo tudi na Slovaškem, ki bi lahko črpala do 2,1 milijarde evrov (2,5 odstotka BDP), pri čemer pa je uspela načrpati le 10 odstotkov iz strukturnih skladov.
Iz Evrope največ denarja dobila Estonija
V nasprotju s pričakovanji pa se je dobro odrezala Poljska, kateri je Bruselj namenil kar 15 milijard evrov sredstev (2,8 odstotka BDP), pa tudi Madžarska (3,7 milijarde evrov sredstev; 1,7 odstotka BDP) in Češka (3,1 milijarde sredstev; 1,3 odstotka BDP) sta s pripravo projektov pohiteli. Pri tem je vprašanje le, ali bodo ti projekti prestali preverjanje bruseljskih strokovnjakov.
Najbolj učinkovita pri črpanju sredstev iz bruseljske blagajne je sicer Estonija (829 milijonov evrov sredstev; 3,5 odstotka BDP), pri čemer EUI meni, da je ključni vzrok za to široka dostopnost informacij - tako na internetu kot v drugih medijih - o tem, kako se prijaviti in kako pripraviti projekte, ki bodo upravičeni do sredstev iz strukturnih skladov.
Bruselj je sicer za obdobje od leta 2004 do leta 2006 za strukturne programe v proračunu rezerviral okoli 50 milijard evrov sredstev, od katerih je 10 milijard namenjenih novim članicam. Na prebivalca je to približno pol manj od količine sredstev, ki sta jih doslej prejemali Španija in Portugalska. Kljub temu lahko npr. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška v obdobju od leta 2007 do leta 2013 računajo, da bodo njim namenjena sredstva iz Bruslja dosegla celo štiri odstotke njihovega BDP.
