Odeti v mavrične barve združeni proti kulturi sovraštva

Parada ponosa je festival, ki v Ljubljani poteka že od leta 2001. Nastal je kot odgovor na dogodek, ko v enem izmed ljubljanskih lokalov varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ, da "lokal ni za tako vrsto ljudi". Teden dni po Paradi ponosa bo dogodek prvič potekal tudi v Mariboru.

Festival, ki traja že od 11. junija in se končuje z današnjo povorko – ta se je ob 18. uri začela na Metelkovi – po besedah organizatorjev skuša naslavljati porast sovraštva proti LGBTIQ+ skupnosti in drugim marginaliziranim skupinam. Letošnje politično sporočilo festivala je "opozarjanje na kulturo sovraštva, v kateri živimo". V duhu tega sporočila se je odvilo okrog 30 dogodkov. Organizatorji so v program vključili kulturne, performativne, politično-pogovorne in izobraževalne elemente, ki težijo k refleksiji o naši družbi. 

Eden izmed ključnih dogodkov je bil strokovni seminar Presežimo sovražni govor, ki je potekal 20. junija – namenjen je bil širšemu obravnavanju stanja na področju sovražnega govora. Strokovnjaki so obravnavali pravne definicije sovražnega govora in primere dobrih praks, ki delujejo v okviru civilne družbe. Predstavili so izsledke ene izmed redkih raziskav pojavnosti zločinov iz sovraštva zoper LGBTIQ+ osebe v Sloveniji, ki so jo leta 2018 izvedli Roman Kuhar, Jasna Podreka in Rok Smrdelj v okviru projekta Call it Hate.

Temeljna ugotovitev raziskave je po Smrdeljevih besedah vidno zmanjševanje socialne distance do LGBT+ oseb (lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci). Večina ljudi prepoznava nesprejemljivost, diskriminacijo zločinov iz sovraštva in izključevanja LGBT+ oseb. 

"Kljub temu pa je nekaj zadržkov pri transspolnih osebah, kajti v vseh proučevanih sklopih smo zabeležili najnižjo stopnjo podpore, empatije in razumevanja v primerjavi z LGB+ osebami in tukaj čaka aktivizem največ dela," je poudaril Smrdelj. Več kot 80 odstotkov anketiranih se po njegovih besedah strinja, da bi morale LGBT+ osebe živeti tako, kot same želijo, nekoliko bolj so zadržani, ko gre za transspolne osebe, je dejal, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bi samo dve od petih oseb pomagali, če bi videli, da neznanec na ulici pretepa LGBT+ osebo.

Na zadnji dan festivala je na Stritarjevi ulici v Ljubljani potekal tudi LGBTIQ+ bazar in Živa knjižnica. Živa knjižnica je sredstvo, s katerim preko aktivnega dialoga aktivno ozaveščajo in izobražujejo o človeških vrednotah, človekovih pravicah in spodbujajo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Tako si bralec ali bralka "sposodi" človeka in ima konkretno možnost se v živo srečati z lastnim stereotipom. "Knjige" v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki.

Porast sovraštva in neodzivnost institucij 

Predsednica društva Parada ponosa Ljubljana in programska vodja Festivala Parada ponosa Ljubljana 2019 Simona Muršec je ob zaključku povorke poudarila, da bi si četrto leto, ko opravlja funkcijo, želela spregovoriti o vsem napredku in dosežkih v teh letih, a da žal tega ne more narediti.

Povzela je besede Nine Perger iz upravnega odbora društva, da se v zadnjih letih ne soočamo le s porastom sovraštva, temveč tudi z neodzivnostjo institucij, ki naj bi (za)ščitile pripadnike marginaliziranih skupin.

"Priča smo ustvarjanju političnega življenja, ki temelji na iskanju enostavnih rešitev na ozadju lažnega in manipulativnega vzpostavljanja že znanih 'grešnih kozlov': LGBTIQ+ skupnosti, feministk, migrantov, prosilcev za azil in okoljevarstvenih aktivistov," je opozorila in pristavila, da kultura sovraštva ni nekaj, kar se bo samoizničilo, temveč trenutni čas terja "mobilizacijo in participacijo".

Današnja povorka po mnenju organizatorjev dokazuje, da v boju proti kulturi sovraštva, strahu in poniževanja družba nikoli ni nemočna in da družbeno življenje soustvarjamo ljudje z lastno mobilizacijo in participacijo ter s povzdigovanjem glasu.

Kulturo sovraštva pa lahko soustvarjamo tudi z neparticipacijo, s svojo pasivnostjo in tišino. Z vsako tišino to, kar je danes vsaj po tihem nesprejemljivo, že jutri postaja sprejemljivo, so v društvu Parada ponosa še zapisali v političnem sporočilu, katerega avtorica je omenjena Pergerjeva.

V sklepnem delu povorke na Novem trgu sta udeležence povorke nagovorila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in ljubljanski župan Zoran Janković.