Ljubljana po kakovosti zraka pri dnu EU-lestvice. Janković presenečen

Med ukrepi, ki jih je mesto sprejelo v zadnjih letih za izboljšanje kakovosti zraka, je ljubljanski župan Zoran Janković na današnji redni tedenski novinarski konferenci izpostavil zaprtje Slovenske ceste za ves promet razen za avtobuse in zamenjavo premoga v 70 odstotkih s plinom. Po Jankovićevih besedah se v Ljubljani trenutno 81 odstotkov objektov ogreva na daljinsko toploto in plin.

Glede onesnaženosti zraka Ljubljani težave poleg kotlinske lege mesta še vedno povzročajo tudi individualna kurišča in promet. "Dnevno v Ljubljano vstopi vsaj 120.000 avtomobilov, podatki za obdobje med 2013 in 2023 pa kažejo, da se je število prebivalcev povečalo za 15.000 oziroma za občino velikosti Slovenj Gradca, število avtomobilov pa za 25.000," je nanizal.

Da so jih podatki Evropske agencije za okolje (EEA) presenetili in da v tem trenutku težko komentira uvrstitev na 709. od skupno 761 mest, pa je povedala vodja oddelka mestne občine za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen. Kot je pojasnila, namreč iz podatkov ni mogoče razbrati, zakaj je Ljubljana dosegla tako slabo uvrstitev. "Če bi šli pogledati malo bolj podrobno na strani EEA, preprosto ni ustrezne razlage, da bi lahko interpretirali te podatke. Gre preprosto za podatek, ki ne pove popolnoma nič, zastrašuje, ne pove pa dejanskega stanja," je dejala.

Posledično so se za pomoč pri razlagi podatkov in uporabljeni metodologiji obrnili na Agencijo RS za okolje, ki sodeluje z EEA.

Za občino so po besedah Jazbinšek Seršen ključni podatki, ki jih izmerijo na štirih akreditiranih merilnih mestih. Ti po njenih zagotovilih spoštujejo vse standarde in delujejo v skladu z trenutno veljavno evropsko zakonodajo. Letos pa so kupili še eno mobilno merilno postajo, s katero bodo lahko spremljali kakovost zraka na različnih lokacijah in s tem še dodatno obravnavali onesnaženost na mikro lokacijah.

"Kar lahko z gotovostjo trdim in kar ni nekaj, kar ne bi bilo transparentno prikazano, ter je objavljeno tudi na spletnih straneh agencije za okolje in na naših spletnih straneh, je, da se kakovost zraka iz leta v leto izboljšuje, seveda na podlagi ukrepov, ki so bili izvedeni," je podčrtala Jazbinšek Seršen.

V zadnjih letih tako po njenih besedah v poletnem času pri kazalcih kakovosti zraka ne beležijo preseganj dovoljenih mejnih vrednosti, so pa določena preseganja zaznana v zimskem času, predvsem na račun individualnih kurišč.

Podrobnejši podatki, ki so jih poslali z mestne občine, potrjujejo trend upadanja povprečne letne vrednosti delcev PM 10 in števila letnih preseganj mejne vrednosti. Medtem ko je bilo leta 2006 51 letnih preseganj na merilni postaji Agencije RS za okolje ob Vojkovi cesti za Bežigradom, jih je bilo leta 2015 43, lani pa 21 (najvišje dovoljeno število je 35). Na merilni postaji na križišču Tivolske in Vošnjakove ceste pa je bilo leta 2006 155, leta 2015 85 in lani 49 letnih preseganj. Povprečna mejna letna vrednost delcev je bila leta 2006 na merilni postaji ob Vojkovi cesti za Bežigradom 36, leta 2015 28 in lani 22 mikrogramov na kubični meter (najvišja dovoljena je pri 40 mikrogramih na kubični meter). Na merilnem mestu na križišču Tivolske in Vošnjakove ceste pa je leta 2006 dosegla 52, leta 2015 40 in lani 30 mikrogramov na kubični meter.

Meritve na obeh merilnih mestih pa kažejo tudi na trend zniževanja povprečne letne vrednosti delcev PM 2,5 in ogljikovih dušikov od leta 2006 do lani. Mejna vrednost prvih je določena pri 20, drugih pa pri 40 mikrogramih na kubični meter.

"Če bi se nekdo bolj podrobno poglobil v to, kaj EEA pravzaprav primerja, bi ugotovil, da se primerjajo hruška in jabolka. Nekatera mesta imajo eno merilno mesto, nekatera mesta 10 in 15 merilnih mest, nekatera ležijo na območju zelenih zavarovanih površin, nekatera pa znotraj najbolj obremenjenih mest s prometom. Na tej lestvici so upoštevani številni faktorji, ki jih mi preprosto ne razumemo in jih iz javno dostopnih podatkov ni mogoče razbrati," je bila kritična in opozorila tudi na posledice vpliva onesnaženja ne samo iz sosednjih krajev, temveč tudi iz sosednjih držav.

EEA je pred dnevi objavila najnovejši pregled kakovosti zraka evropskih mest, v katerem je na najvišja mesta uvrstila Stockholm, Reykjavik in Helsinke. Kot so pojasnili pri agenciji, so evropska mesta na lestvici v spletnem pregledovalniku kakovosti zraka razvrščena od najčistejšega do najbolj onesnaženega mesta na podlagi podatkov o koncentraciji delcev PM 2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih.

Do sedaj so bili vključeni samo podatki o delcih PM 2,5, ne pa tudi o drugih dveh ključnih onesnaževalih, kar je po oceni EEA preprečevalo celovitejšo primerjavo kakovosti zraka v mestih, kot je na voljo v posodobljeni različici spletnega pregledovalnika.

Medtem ko med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska in norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.