Na trgu nepremičnin 'divji zahod', Sloveniji na pomoč evropski banki

Ob prebiranju zadnjega poročila Geodetske uprave je marsikdo verjetno dobil občutek, da je prestolnica postala mesto premožnih. Za večino rabljenih stanovanj v Ljubljani, ki so se prodala v prvi polovici leta, so kupci morali odšteti od 4300 pa vse do 5600 evrov na kvadratni meter.

"Najraje kupujejo seveda bližje centru, Vič, Bežigrad, Šiška. To so lokacije, ki so vedno zanimive," pravi nepremičninski posrednik Predrag Todić, ki pojasnjuje, da bi bile cene nižje, če bi bilo manjše tudi povpraševanje.

Kako veliko je povpraševanje, pa dokazuje tudi podatek, da je bilo v pol leta v Sloveniji sklenjenih več kot 15 tisoč kupoprodajnih pogodb, njihova skupna vrednost pa je znašala kar 1,6 milijarde evrov.

"Tudi nas, ki spremljamo gibanje na trgu, je nekoliko presenetil ta preobrat. Pripisujemo ga tudi spremembi stanovanjskih posojil, namreč posojila so ugodnejša, lažje dosegljiva," pove generalni direktor Geodetske uprave Tomaž Petek.

Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države že presegla tri tisočake na kvadratni meter. Rekordno ceno, ne le za Ljubljano, ampak na ravni celotne države, je doseglo stanovanje v Palači Schellenburg. Za 150 kvadratnih metrov uporabne površine in dve parkirni mesti v garaži je kupec odštel 1,9 milijona evrov, kar pomeni 12.700 evrov na kvadratni meter.

Za nepremičnino, takoj za Ljubljančani, največ odštejejo še na Obali in v Kranju. In se zato morda upravičeno sprašujejo, ali bo sploh še kdaj bolje? "Da bi mi lahko znižali cene, jih ustavili ali pa da bi bile sprejemljive, je potrebne več gradnje. Prvi, ki bodo spuščali cene, so investitorji," meni Todić.

So pa vse dražja tudi zazidljiva zemljišča, saj jih je pri nas premalo, da bi zadostili povpraševanju, pojasnjujejo na Geodetski uprave.

Pred nakupom se splača pogledati ocene vrednosti nepremičnin, ki kupcem dajo vsaj občutek, kakšna bi lahko bila njena realna vrednost. Na Gursu modele vrednotenja sicer preverijo vsaki dve leti. Sveže podatke bi torej lahko pričakovali leta 2027.

V Ljubljani pa ne primanjkuje le dostopnih stanovanj za nakup, ampak tudi javnih najemnih stanovanj. "Bi jutri potrebovali okrog 4000 novih javnih najemnih stanovanj," pravi direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL Sašo Rink. Do stanovanjske enote trenutno pride vsak 10. prosilec.

Republiški stanovanjski sklad medtem po državi gradi in se pripravlja na gradnjo 2000 stanovanj.

Golobova vlada je v svojem mandatu za nove domove iz proračuna namenila 151 milijonov evrov, prihodnje leto pa še dodatnih 100 milijonov. V zadnjih štirih letih pa je država zgradila 2000 najemnih stanovanj."Mogoče se je komu v Sloveniji zdelo, da nismo hiteli dovolj. Smo pa postavili tak temelj, ki se bo naslednjih 10 let izvajal z nezmanjšano hitrostjo," je zatrdil premier Robert Golob.

Ker je pomanjkanje stanovanj in astronomske cene kvadratnih metrov tudi eden ključnih problemov v EU, sta se njeni največji finančni instituciji vključili v pilotni projekt financiranja slovenskega stanovanjskega načrta.

"Danes ne naznanjamo le skupne zaveze za podporo zagotavljanja dostopnih stanovanj v Sloveniji. Lansiramo novo dobo za slovensko stanovanjsko politiko," je napovedal Joanis Cakiris, podpredsednik Evropske investicijske banke.

"Vabim vso Evropo, naj pogleda v Slovenijo. To, kar vidimo, ni le zgodba o nacionalnem uspehu. Ampak slika tega, kar si Evropa prizadeva biti," pa je dejal Tomaš Boček, viceguverner Razvojne banke Sveta Evrope.

To pomeni, da bosta evropski banki podprli nastajajočo shemo domače SID banke, kjer se bodo lahko državni in občinski stanovanjski skladi zadolževali po ugodni enoodstotni obrestni meri in ročnosti 30 let.

"Mi smo že doslej delali s temi bankami, s tem, da smo plačevali polne obresti. Zdaj bodo pa obresti subvencionirane in na 30 let, kar so bistveno boljši pogoji. To pomeni, da niti ne vrneš glavnice v celoti. In za lokalne skupnosti je to izjemna priložnost," ocenjuje Črtomir Remec, predsednik uprave republiškega stanovanjskega sklada.

Država bo za subvencioniranje nacionalnega oziroma lokalnega zadolževanja letno namenila 25 milijonov evrov.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem drugem mandatu stanovanjsko politiko zastavila kot eno izmed prioritet EU.