Zaradi podnebnih sprememb so poletja v Ljubljani bolj vroča kot v preteklosti. Temperatura v prestolnici se bo v prihodnje še višala, povečalo pa se bo tudi število vročih dni. Tako Mestna občina Ljubljana kot drugi mestni akterji se zavedajo podnebnih sprememb in izzivov, ki jih te prinašajo, bodisi v obliki ekstremnih vremenskih pojavov kot tudi v obliki pregrevanja mesta.
V urbanističnem studiu prostoRož so poleti izvedli raziskavo Vroče točke, s katero so želeli ugotoviti, kateri deli mesta se zdijo prebivalcem vroči. "Poletja v Ljubljani so vroča in jih je že zdaj težko prenašati. V zadnjih 20 letih se je v mestu povečala tako povprečna temperatura (za 1,2 stopinje Celzija) kot število vročih dni (za 2,6 dneva). Zato moramo že danes začeti razmišljati, kako ublažiti poletno vročino in mesto prilagoditi na vse višje temperature. Pešci, kolesarji in drugi uporabniki javnih prostorov imajo najboljši vpogled v to, kateri deli mesta so prevroči. Letos avgusta smo jih povabili, naj glasujejo za lokacije, ki jih sami zaznavajo kot vroče točke. V treh tednih so oddali kar 700 glasov," so navdušeni.
Kot najbolj vroče lokacije so ljudje ocenili Ajdovščino, Celovško in Župančičevo jamo
Uporabniki so označili različne lokacije po celotni Ljubljani, kar po mnenju prostoRoža kaže, da se že dobro zavedajo problematike vročine. Med lokacijami, ki so v raziskavi dobile največ glasov, so območje križišča Ajdovščina, območje med cestami Slovenska in Celovška, med večjimi območji pa soseska Župančičeva jama.
Pri prostoRožu so opazili, da so med vročimi točkami pogosto tudi avtobusna postajališča, med njimi pa izstopa postajališče Klinični center. Tudi sicer je območje UKC med tistimi, ki je prejelo največ glasovi. Ti podatki se ujemajo z lokacijami toplotnih otokov, izmerjenih s satelitskim termičnim snemanjem.
Analiza odgovorov je pokazala, da ljudje poleti izbirajo daljše poti, samo da jim ni vroče. Zaradi vročine sploh ne hodijo na nekatere lokacije v mestu. Nekateri zaradi vročine pogosteje uporabljajo avtomobile in manj hodijo ali kolesarijo. Problematične so predvsem lokacije, ker se je treba ustaviti in čakati, na primer križišča. Veliko ljudi si želi več dreves in večja drevesa. Želijo si manj asfalta, betona in manj parkirišč. Številni že zdaj podpirajo ukrepe za blaženje podnebnih sprememb. Nekateri tudi sami predlagajo, kako bi lahko izboljšali klimo v mestu.
"Presenetilo nas je, koliko ljudi je opozorilo, da imajo drevesa na nekaterih ulicah premajhne krošnje, da bi dajala senco. Veliko je bilo zahtev po več drevesih, ki dajejo dobro senco," opažajo na prostoRožu.
Kateri so predlogi ukrepov za hlajenje?
Za vse lokacije z največ glasovi je prostoRož pripravil predloge ukrepov za hlajenje, dodali pa so še križišče Vilharjeve in Železne ceste, ki se pregreva tudi zaradi bližine železnice.
Na Slovenski cesti, ki je prejela 49 glasov, bi na primer lahko ohranili odprte arkade, senčili postaje LPP, postavili vodnjak med Namo in Konzorcijem, zasadili drevored ob NUK II. Na Celovški cesti, ki je prejela 48 glasov, bi lahko zasadili drevorede na vse zelenice ob cesti in postavili dodatne senčnice ob avtobusnih postajah. Župančičeva jama, ki je prejela 47 glasov, bi lahko postala vzorčna soseska za novo zeleno mestno politiko. Spodbujali bi lahko urbano vrtnarjenje in ozelenitve v zasebnih atrijih. Več zelenja in sence bi lahko postavili ob prenovi ploščadi pri Svetilniku. Med predlaganimi ukrepi sta še ozelenitev ulic z večjimi drevesi in nadomeščanje parkirnih mest z zelenimi otoki.
V društvu prostoRož v splošnem opozarjajo, da bodo morala slovenska mesta začeti javni prostor načrtovati drugače. Med ukrepi, ki jih morajo mesta začeti resno upoštevati, če hočejo ublažiti podnebne spremembe, so več in bolj pestro zelenje, več vodopropustnih površin, kakovostno vzdrževane površine, zmanjšanje števila avtomobilov ter več udobja za pešce in kolesarje.
MO Ljubljana že zdaj blaži posledice podnebnih sprememb
Na Mestni občini Ljubljana si po njihovih besedah že prizadevajo za vzpostavljanje novih zelenih prostorov. Med drugim zasajajo drevesa in prenavljajo degradirana območja. Do konca leta bodo zasadili še 600 dreves, pri čemer upoštevajo tudi pobude meščank in meščanov.
Za blažitev evidentiranih vročih točk bodo še v tem letu zasadili drevored 50 lip ob Celovški cesti. Vroče točke so po mnenju anketirancev tudi avtobusna postajališča. V občini so že letos začeli z ozelenitvijo nadstrešnic z medovitimi rastlinami, ki tudi hladijo neposredno okolico. Z ozelenjevanjem nadstrešnic bodo nadaljevali tudi v prihodnje, preučili pa bodo še možnost postavitve dodatnih senčnic na lokacijah, kjer se zadržuje več ljudi.
V Trajnostni urbani strategiji, ki so jo sprejeli leta 2014, so si zadali cilj, da bo Ljubljana ogljično nevtralna do leta 2050. V pripravi je tudi nova "Vizija Ljubljane 2045", ki prepoznava podnebne spremembe kot temeljni izziv prihodnjega razvoja, so še sporočili iz prostoRoža.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.