Tujcem ni bilo jasno, zakaj vsi strmijo v reko

K nemški trojici, ki je presenečeno pomenkovala o nevsakdanjem prizoru sredi mesta, se obrneta Luka in Jaka. "Lakerse čakamo. Košarkarje, ekipo Los Angeles Lakers," pojasnita. Monique, Kevin in Dominik, ki so v Slovenijo prišli zaradi obiska sorodnikov na Tolminskem, še naprej vprašujoče gledajo: "In zakaj bi bili oni v vaši reki?"

Domačina potrpežljivo vzameta telefon in jim razložita o povezavi z Luko Dončićem ter štiridnevnim team buildingom pri nas, pokažeta tudi nekaj dosedanjih fotografij z obiska, ki te dni preplavljajo medije. "Uau, neverjetno, res so oni! Potem pa bomo tudi mi počakali z vami," skočijo na kolesarske stebričke ob mostu, saj se k sami ograji ne morejo stlačiti, ker ni več prostora.

Najbolj vneti navijači so se začeli na Tromostovju zbirati že pred 17. uro. Zaokrožila je namreč informacija, da tja prihajajo košarkarski zvezdniki. Aljaž in Anže sta bila med tistimi, ki so že v četrtek tekali gor in dol po Brniku ter upali, da bodo Američane ugledali že takoj po pristanku v Sloveniji.

Na Tromostovju upata, da bosta imela več sreče. Vesta, da je v načrtu plovba s turistično ladjico po Ljubljanici, vseeno sta držala pesti, da se bodo košarkarji vmes izkrcali in prišli pozdravit navijače, zato sta prišla opremljena z dresi in flomastrom, če bi uspela izprositi tudi kakšen avtogram.

Popoldansko vreme plovbi vsekakor ni bilo naklonjeno, močan naliv so spremljali tudi sunki vetra, zaradi katerih je bilo dežnik na trenutke treba držati z obema rokama. A prav to so navijači v centru Ljubljane videli kot vodo na svoj mlin, saj so upali, da si bodo ameriški zvezdniki središče prestolnice zato ogledali peš, namesto z vzvalovane gladine.

Spet drugi pa so menili, da niti slaba vremenska napoved ne bo spremenila programa, Dončića in ekipo so želeli prestreči pri vkrcavanju na ladjico, saj bi bila tam največja verjetnost, da pridejo do tako želene fotografije ali podpisa. A kam se postaviti? Tako kot na brniškem letališču je tudi na Ljubljanici več vstopno-izstopnih mest za plovbo po reki, kar 11 jih je.

Večina je stavila na bližnji Mesarski most na ljubljanski tržnici, Ruj pa je z očetom odkorakal še malo naprej, k Žitni brvi. "Intuicija mi pravi, da se ne bo vkrcal nekje, kjer je ogromno ljudi, če se lahko med njimi pelje," pojasnjuje Gregor. "Upam, da bo to srečen trenutek v njegovem življenju, če dobi podpis, tak spomin ti ostane za vedno," pokaže na sina.

Kmalu se je izkazalo, da je bila Gregorjeva intuicija pravilna. Pripelje se lesena ladjica in se priveže k sicer opustelemu delu rečnega brega na Poljanah. Nikjer ni nobenih turistov, ki bi čakali na vkrcanje, kar pomeni, da verjetno čaka nekoga posebnega. Sumi se še potrdijo, ko na krov prinesejo dva pladnja kanapejev, Ruju in Gregorju pa se približa ameriški snemalec, ki spremlja Lakerse. A ko je bilo že videti, da so slavni gostje tik za ovinkom, ladjica nenadoma odpelje. To vstopno mesto očitno ni pravo, treba bo najti novo pozicijo.

Urška stavi na tisto pri Ribjem trgu, saj se je lesena ladjica zdaj privezala tam. Stoji sredi Ribje brvi z neoviranim pogledom tja, oblečena pa je v dres Lakersev s čisto svežim podpisom na številki 77. Po prihodu v Ljubljano ga je dobila v hotelu, v katerem so nastanjeni košarkarji. A glej ga zlomka, ladjica tudi z Ribjega trga odpelje prazna in se začne vračati proti Poljanam. Množica, ki jo je že opazila, spet išče novo strateško pozicijo.

Vreme se je vmes povsem umirilo, oblaki se trgajo in zasvetlikajo se celo večerni sončni žarki. Luka in Jaka vztrajata na Tromostovju in preko naše spletne strani spremljata dogajanje v živo, ovekovečena je bila tudi ladjica s kanapeji, zato sta točno vedela, katero plovilo iskati z očmi.

Prepričana sta, da se bodo košarkarji med plovbo dobro zabavali: "Že dvakrat sva zdaj videla to ladjico, ki ste jo objavili. Gor so bili njihovi ljudje, penina, mešalna miza za didžeja." Ladjica se spet vrača iz smeri Poljan, znova je prazna. Ura je že pol sedmih zvečer in marsikdo na bregu že odneha, sploh ko se enaka zgodba ponovi še četrtič.

Šele v peti ponovitvi se ladjica iz smeri Poljan - Gregorjeva intuicija je bila pravilna - končno prikaže bolj polna. Tokrat so na njej res tudi košarkarji Los Angeles Lakers in navijači šele tik pred sedmo zvečer pridejo na svoj račun.

Ekipa se sicer ne izkrca, le mahajo ljudem in tudi sami snemajo dogajanje na bregovih in mostovih vzdolž reke, s katerih jim mahajo navdušeni domačini in turisti, ki so nazadnje le razumeli, zakaj se je toliko časa strmelo v prazno reko.

Z večino je bil večer končan, Vid pa še ni vrgel puške v koruzo. S kolesom se je še naprej podil po centru Ljubljane, naletel še na sošolca Brona in skupaj sta imela srečo na Čopovi. Tja je konvoj črnih kombijev namreč zvečer pripeljal košarkarje, ki so za restavracijo As izbrali stranski vhod. "Nihče sicer ni dobil ne slike ne podpisa, nama je pa Austin Reaves pomahal," sta bila ponosna 13-letnika, ki sta nameravala Lakerse počakati vse do konca njihove večerje.

Vid jih je čakal tudi v četrtek pred restavracijo Cubo, namerava pa vztrajati vse do njihovega odhoda. "Res si želim dobiti od Luke podpis in jih bom poskušal še kje ujeti," je napovedal nasmejani fant.

Košarkarji so se sicer po večerji odpravili v bližnji nočni klub Nebo, dvema pa še ni bilo dovolj, Jarred Vanderbilt in Austin Reaves sta bila še lačna, naš fotograf ju je ujel v restavraciji s hitro hrano.