Proti gradnji so namreč prebivalci na omenjenem območju in urbanistična stroka, sta na današnji novinarski konferenci povedala predsednik ljubljanske SDS in vodja svetniške skupine SDS v mestnem svetu, Andrej Bručan in Dimitrij Kovačič. Kljub temu pa Kovačič o tem, kakšni konkretno so razlogi proti gradnji mošeje na omenjeni lokaciji, ni odgovoril z naštevanjem številnih razlogov, ampak z mnenjem "neodvisne urbanistične stroke", ki je proti gradnji, "sam pa ni urbanist, da bi lahko odgovoril na to vprašanje".
Kot je poudaril Kovačič, se v razloge proti gradnji islamskega verskega in kulturnega centra na lokaciji ob južni ljubljanski obvoznici sam ne spušča, ker je "celo vrsto pripomb proti gradnji podala neodvisna urbanistična stroka na vseh javnih razgrnitvah". Ob tem se je spomnil enega od argumentov, da gre namreč za poplavno območje. Na to je predstavnike sedme sile spomnil tudi Bručan, ki je omenil javno tribuno iz novembra lani, ki je po njegovih besedah organizirala ljubljanska županja Danica Simšič. Bručan je spomnil še na veliko nasprotovanje lokalnega prebivalstva in dodal, da je za sedanjo situacijo zaradi dolgoletnega odlašanja pri reševanju tega problema kriva mestna oblast, "poleg tega pa je bila muslimanski skupnosti s tem prostorskim odlokom lokacija delno celo vsiljena".
Na omenjenem posvetu je poleg argumenta, da gre za poplavno ogroženo območje, edini strokovni pomislek proti gradnji džamije podal nekdanji predsednik Društva arhitektov Ljubljane Grega Košak. Menil je namreč, da bi se džamija bolje zlila z okoljem višjih stavb, kjer bi s svojo višino manj izstopala (na primer med visokimi stolpnicami stanovanjskega naselja ali silosi industrijske cone BTC). Drugače pa je bilo slišati argumente, češ da bo obiskovalcem, ki se bodo Ljubljani približevali z zahoda, džamija zakrivala pogled na grad in mestno središče, zato bodo dobili vtis, da gre za islamsko in ne katoliško mesto. Navajali so še pomislek, da je območje tudi potresno zelo ogroženo, poleg tega pa se nahaja v bližini centralnega mestnega smetišča. Nasprotno kot je danes zatrdil Bručan, pa je na omenjeni tribuni predstavnik četrtne skupnosti Vič-Rudnik, na območju katere naj bi stala mošeja, vse argumente proti gradnji centra na že omenjeni lokaciji označil kot ksenofobične, kot edini tehtni argument pa je izpostavil poplavno ogroženost območja.
Po Bručanovih besedah zbrani podpisi za razpis referenduma o gradnji džamije kažejo tudi na to, da v takšni dimenziji na tej lokaciji islamskega centra ne bi smeli zgraditi. Razpis referenduma je nujen, ob čemer ga čudijo izjave Simšičeve, ki govori o protiustavnosti odločanja o gradnji džamije na referendumu, "saj gre samo za problematično lokacijo", ne pa za kratenje človekovih pravic. Županja pa se za gradnjo džamije zavzema tudi zato, ker želi na ta način zakrpati luknjo v mestnem proračunu, je dodal Bručan. Kovačič pa je dejal, da SDS podpira gradnjo mošeje, ob tem pa menil, da je za njeno gradnjo na voljo ogromno dobrih ali vsaj boljših lokacij kot je sedanja, vendar na novinarsko vprašanje ni navedel nobene. Poudaril pa je, da je za sedanje težave z lokacijo za gradnjo džamije kriva "ljubljanska oblast, ki je težave zakuhala s svojo nestrpnostjo do verskih skupnosti".
Tudi o finančnem poslovanju MOL
Poleg tega sta Bručan in Kovačič spregovorila o finančnem poslovanju ljubljanske občine. Slednji je opozoril, da gre na tem področju za alarmantno situacijo, saj se ne ve, kje je mestni denar, ker ni nobenega nadzora. "Če bo šlo tako naprej, bo prišlo do finančnega kolapsa", občina pa skuša najti vire za krpanje proračunske luknje s prodajo nepremičnin, česar dober gospodar ne počne. Za takšne ukrepe se namreč odloča šele pred bankrotom, je še povedal Kovačič in dodal, da je ljubljanska občina prej zemljišča kupovala, sedaj pa jih prodaja. Ob tem je spomnil na zemljišče v Stožicah, ki je bilo kupljeno za gradnjo nogometnega stadiona, sedaj pa naj bi ga mesto prodajalo.
