Ljubljanske mlekarne z nadzorovano porabo naravnih virov skrbijo za okolje

Slovenija ima več kot 26.600 kilometrov vodotokov in vodnih teles. Čeprav smo majhni, smo bogati z vodnimi viri. In to bogastvo velja negovati, ne uničevati. »V zadnjem času prevladujejo odpadki, ki so posledica vandalizma in objestnosti, kot so prometni znaki, kolesa, klopi, pločevinke, steklenice, nakupovalni vozički, baterije, varovalke,« stanje opiše Marko Gajić,  predsednik komisije za ekologijo Slovenke potapljaške zveze. Vsako leto je tudi manj nevarnih odpadkov v vodi, stanje pa še vedno ni dobro. »Namreč načini in vrste onesnaževanja se nenehno spreminjajo. Pomen gospodinjstev se veča, saj je način življenja in raba številnih nevarnih snovi vsak dan zelo drugačna. V odtoke odtekajo kemične snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo za umivanje in urejanje, izločamo ostanke zdravil, viruse ter zaradi malomarnosti tudi snovi, ki sploh ne sodijo v odtoke, kot so npr. olja za cvrtje. Ne zavedamo se, da je čiščenje odpadnih voda namenjeno zmanjševanju organskega onesnaženja in ne eliminaciji nevarnih snovi, hranil, ostankov zdravil, farmacevtskih proizvodov,« pojasni Gajić. 

Slovenska potapljaška zveza v sodelovanju z lokalnimi potapljaškimi društvi letno soorganizira okoli 12 do 15 čistilnih akcij na različnih lokacijah po Sloveniji. Iz voda tako potegnejo približno 5 ton odpadkov. Strupenim kovinam, kemikalijam in drugim nevarnim snovem, ki jih čistilne naprave ne zajamejo in iz kanalizacije odtekajo v naravo, se je v zadnjih letih pridružila še mikroplastika. »Mikroplastiko oz. mikrovlakna spuščamo v odtok vsak dan s pranjem perila. Voda z mikroplastiko gre v mestno čistilno napravo in skozi. Mikroplastika se tako zliva v reke, morja in zaide v podtalnico, katero črpamo in jo uporabljamo za pitje. Krog je sklenjen. Seveda mikroplastiko najdemo tudi v morskih organizmih – pravzaprav je prisotna povsod. Potrebno je ozaveščanje, jasno in glasno, prav zato smo se z veseljem pridružili pozivu Ljubljanskih mlekarn pri komunikacijski akciji Poberi svoj EGO in OdMUvaj svojo plastiko,« doda predsednik komisije za ekologijo Slovenke potapljaške zveze. Komunikacijski akciji so se pridružili tudi Ekologi brez meja in  Tetra Pak. S sloganom pozivajo potrošnike in podjetja, da se jim priključijo. Prepričani so namreč, da lahko prav vsak od nas veliko prispeva k čistejšemu okolju in ponovni uporabi odpadne embalaže. Poleg skrbnega ločevanja odpadkov doma lahko poberemo tudi odpadke v okolju, jezerih in rekah ter jih odnesemo do najbližjega koša za smeti. Delodajalci pa naj poskrbijo, da lahko zaposleni tudi na delovnem mestu ločujejo odpadke. Kot to počnejo v Ljubljanskih mlekarnah, kjer imajo med drugim v vsakem nadstropju poslovne stavbe miniaturne ekološke otoke, zaposlene pa o skrbi za okolje tudi redno izobražujejo.

Nadzorovana poraba naravnih virov in čistilne naprave 

V Ljubljanskih mlekarnah, kot primeru dobre prakse nenehne skrbi za okolje v slovenskih podjetjih, tudi vztrajno zmanjšujejo emisije v okolje, nadzorujejo porabo naravnih virov, v proizvodnih obratih pa imajo nameščene svoje čistilne naprave in vzpostavljen sistem ločevanja odpadkov. Dober zgled pri odgovornem ravnanju z odpadno embalažo so torej vsekakor podjetja, ki s svojim odnosom do okolja pomembno vplivajo na kakovost življenja. Trendi okolju prijaznega krožnega gospodarstva zlasti na gospodarskem parketu ne morejo ostati neopaženi, saj tudi pri uporabnikih povečujejo skrb za okolje in jih aktivno vključujejo v zapiranje zanke za ponovno uporabo odpadne embalaže. Pri največjem slovenskem proizvajalcu mleka Ljubljanskih mlekarnah je posluh za okolje vtkan že v DNK podjetja. Tako so v preteklih letih prenehali tudi z uporabo plastike za enkratno v uporabo za različna senzorična ocenjevanja izdelkov v podjetju, pa tudi pri promocijah in degustacijah v trgovinah.

»Shema EMAS, v katero so vključene Ljubljanske mlekarne, je namenjena spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivih njihovih dejavnosti na okolje. Ta nas zavezuje k neprestanemu spremljanju točno določenih kazalnikov: energijske učinkovitosti, učinkovitosti materialov, vode, odpadkov … Vsako leto poteka presoja zunanjega, neodvisnega certifikacijskega organa, ki to preverja. Pa ne le zelo tehničnih stvari – tudi na primer komuniciranje. Kako, na kakšen način obveščamo svoje zaposlene, jih izobražujemo, ozaveščamo in podobno. Enako za zunanje javnosti. Tako na primer vodimo dnevnik pritožb: vsaka pripomba sosedov, če bi prišlo do hrupa ali kake druge emisije, je zabeležena, obravnavana, sprejet je akcijski načrt. Kot zanimivost: v letu 2020 nismo prejeli niti ene pripombe sostanovalcev, na kar smo ponosni,« prav Simona Papler, vodja ekologije v Ljubljanskih mlekarnah, kjer uvajanje novih tehnologij načrtujejo tako, da zmanjšujemo emisije in nadzorujejo porabo naravnih virov. Tako so še posebej skrbni pri ohranjanju naravnega okolja v povezavi  z njihovimi samimi produkti. »Na prvem mestu je kakovost, ki jo narekuje zakonodaja s področja varne hrane in želja po odličnosti izdelkov. Če želiš dosegati visoke standarde kakovosti, pa je neizogibno odgovorno upravljanje z okoljem: naše aktivnosti imajo okoljski vpliv, vendarle smo veliko podjetje, ki porablja energijo, ki ustvarja določene izpuste, ki nenazadnje sobiva s prebivalci, sosedi,« dodaja vodja ekologije.

Preprosto, a nadvse učinkovito 

Glavnina materialov, ki jih v podjetju porabijo, je surovo mleko. »Ljudje najprej pomislijo na embalažo, pa ni tako. Več kot 90 % materialov predstavlja ravno mleko. Pri mleku smo pred nekaj leti zagnali strateški projekt povečevanja odkupljenih količin ekološkega slovenskega mleka. Od leta 2017 smo tako pričeli s 360 tisoč litri ekološkega slovenskega mleka, lani je bilo teh že 2,2 milijona litrov. Leta 2018 smo z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije podpisali tudi zavezo o povečanem odkupu ekološkega mleka.«

Pri proizvodnji mlečnih izdelkov pa v Ljubljanskih mlekarnah letno nastane približno 150 ton odpadkov – različnih koščkov, obreznin – vse to iz kartonske embalaže. Odpadno embalažo ločeno zberejo, stisnejo, nato pa jo prevzame družba za ravnanje z odpadki in odpelje v papirnico. Tam s posebnim postopkom odpadno embalažo razslojijo in iz nje naredijo nove izdelke, in sicer papirnate brisačke, robčke, prtičke ... V letu 2019 so v Ljubljanskih mlekarnah ustvarili dejansko zanko: to pomeni, da od papirnice, ki iz njihovega odpadka izdeluje brisačke in toaletni papir, odkupujejo higienski material, ki ga potrebujejo. Snovna zanka za embalažo Tetra Pak se začne v proizvodnji trajnih izdelkov, kjer embalažo iz koluta preoblikujejo v obliko, kot jo poznajo kupci, in napolnijo z mlekom ali jogurtom. Ostanke embalaže, ki nastanejo pri tem procesu, nato odložijo na sodoben ekološki otok, od koder potujejo do preše, kjer jih pripravijo za prevzem pooblaščene družbe za ravnanje z odpadno embalaže. 

»Brisačke, v katere si briše roke naših 600 zaposlenih, so narejene iz embalaže Alpskega mleka ali jogurta Mu. K takemu snovnemu krogu lahko prispeva vsakdo doma, ko kupi jogurt Mu ali Ego, in prazno embalažo pravilno odloži. Zato ekologi tako radi poudarjamo, da vsak korak šteje,« izpostavi Paplerjeva. V podjetju pa so korak naprej naredili tudi pri večji učinkovitosti in preprostosti proizvodov – namreč njihovi Mu in Ego izdelki so odslej na voljo v embalaži Tetra Pak® z enostavnim načinom odpiranja z enim zasukom pokrovčka.

Naročnik oglasa so Ljubljanske mlekarne.