Po statutu Mestne občine Ljubljana mora župan, če meni, da je kakšen splošni pravni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, o tem pisno obvestiti mestni svet najpozneje v osmih dneh od njegovega sprejema. Navesti mora razloge za zadržanje in predlagati mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, so danes sporočili iz pravne mreže.
Pri ponovnem odločanju lahko mestni svet razpravlja o členih splošnega akta, ki jih je župan navedel kot razlog za zadržanje in jih je treba spremeniti, podroben postopek ponovnega odločanja pa opredeljuje poslovnik mestnega sveta. Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
"Iz navedenega člena statuta izhaja, da gre za izjemo od splošnega postopanja občinskih organov v primeru neustavnosti in nezakonitosti odloka mestnega sveta. Iz tega tudi izhaja, da v drugih primerih župan ali mestni svet ne moreta prosto posegati v že sprejeti odlok. Šele po njegovem sprejemu in začetku veljavnosti, ki nastopi po objavi odloka v uradnem listu, je mogoče začeti nov postopek za spremembo odloka ali njegov 'umik'. Ampak v tem primeru se postopek začne od začetka," so zapisali.
Po njihovem mnenju sporni odlok tako ni bil umaknjen in še vedno velja kot sprejet ter se o njem lahko izvede referendum. "Nasprotno stališče bi spodbujalo samovoljo in pravno nevezanost javnih organov ter grob poseg v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, del katere je tudi uveljavljanje politične odgovornosti nosilcev oblasti," so poudarili.
Za tak poseg v uresničevanje ustavno varovane pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev pa niti v zakonodaji niti v občinskih aktih ne obstaja pravna podlaga, zaradi česar je tak pravni akt v nasprotju z načelom zakonitosti, so zapisali. "Ne glede na povedano pa glede na njegovo načelno naravo kot splošni pravni akt sklep še naprej velja, dokler njegove nezakonitosti ne ugotovi pristojno sodišče," so pojasnili.
Zaradi odprave pravne negotovosti, preprečevanja oblastne samovolje, utrjevanja ustavno varovanih mehanizmov neposredne demokracije in vzpostavitve sodne prakse bi bilo po njihovem mnenju zoper sklep sicer treba uveljaviti razpoložljiva pravna sredstva. Predlagajo pobudo za oceno ustavnosti.
"Pomembno je, da se vzpostavi sodna praksa, ki lokalne oblasti omejuje pri samovoljnem ravnanju in poljubni interpretaciji zakonodaje, ki išče pravno podlago v navdihu vodstva posamezne občine," so dodali.
Pravno mnenje so pripravili v sodelovanju s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja na prošnjo Civilne iniciative za Ljubljano. Civilna družba, nezadovoljna z občinsko parkirno politiko, je namreč zbrala več kot 14.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Pobudniki nasprotujejo odloku, ki bi na novo uredil parkiranje v ljubljanskih soseskah z uvedbo plačljivega parkiranja in dovolilnic za stanovalce.
Čeprav je občina marca sprejeti odlok nato umaknila, v civilni iniciativi vztrajajo pri referendumu. Umik odloka je po njihovem prepričanju pravno sporen, saj da je ta možen zgolj v primeru neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti.
Na občini so tudi na osnovi pravnega mnenja medtem prepričani, da je bil umik zakonit. Župan Zoran Janković večkrat poudaril, da bi morali pobudniki referenduma po umiku odloka referendumsko zahtevo umakniti, saj da so dosegli svoj cilj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.