Brez pediatra 2736 otrok, po odhodu zdravnice še dobrih tisoč več

Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo 31. avgusta letos brez pediatra v Mestni občini Ljubljana 2.736 oz. 5,3 odstotka vseh otrok. Še 28. septembra noben pediater v ZD Ljubljana ni sprejemal novih pacientov, saj vsi presegajo določene kvote za opredeljevanje zavarovanih oseb, so še sporočili iz zavoda.

Spodnja tabela prikazuje, koliko otrok je bilo brez pediatra v posameznih občinah konec avgusta. V absolutnem številu je največ otrok brez pediatra v Ljubljani (2.736 otrok), sledi Novo mesto (2.019 otrok), Maribor (s 607 otroki), Koper (602), Črnomelj (540), Škofja Loka (398) itd.

Po deležu pa so slabe razmere predvsem v delu jugovzhodne Slovenije. V Novem mestu je brez pediatra kar četrtina vseh otrok, zelo visoki deleži pa so tudi v Črnomlju, Semiču, Straži, Mirni Peči in Dolenjskih Toplicah. Več občin v tem delu države tako presega 15 ali celo 20 odstotkov otrok brez izbranega pediatra.

Na hudo ljubljansko stisko je na Facebooku opozoril tudi nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Kot še eno težavo je izpostavil, da kapacitete pediatrov zasedajo odrasli, ki ne najdejo družinskega zdravnika.

Po podatkih ZZZS je v ZD Ljubljana pri pediatrih opredeljenih 4.647 oseb, ki so starejše od 18 let. 98,5 odstotka teh oseb je mlajših od 30 let (to je 4.579 oseb).

Iz Zdravstvenega doma Šiška je nedavno odšla pediatrinja, brez zdravnika je tako ostalo še dodatnih 1189 otrok. Ti otroci trenutno ne morejo dobiti novega pediatra.

"Otroci zaradi tega ne ostajajo brez zdravstvene obravnave," pa zagotavljajo v ZD Ljubljana, saj jim v primeru bolezni zagotovijo potrebno kurativno obravnavo v okviru njihovih pediatričnih ambulant. V konkretnem primeru so objavili telefonsko številko dosedanje ambulante, na kateri se lahko starši dogovorijo za obravnavo bolnega otroka ter za sistematske preglede in cepljenja.

"Če lahko odhod ene pediatrinje povzroči, da več kot tisoč otrok ostane brez izbranega zdravnika, je to resno opozorilo o stanju pediatrične mreže," pa so kritični v Fidesu. "Zdravnik lahko zamenja službo, zboli, se upokoji ali umre. Sistem mora biti sposoben prenesti tak dogodek, ne da otroci ostanejo brez dejansko dostopne oskrbe," opozarjajo.

Težave v primarni pediatriji so po njihovih besedah večplastne. "Zdravnikov primanjkuje, obstoječe ambulante so obremenjene, pogoji za pridobivanje novih pediatrov pa niso dovolj spodbudni," naštevajo.

Keber meni, da je eden od razlogov za to, da je brez pediatra toliko otrok, prenizek normativ, ki določa priporočeno število otrok na posameznega pediatra. Po njegovih besedah je ta normativ danes daleč najnižji v EU.

V Zdravniški zbornici pa poudarjajo, da so sistemi primarnega zdravstva med državami zelo različni, zato neposredne primerjave niso smiselne. Tudi v številnih evropskih državah imajo družinski zdravniki okoli tisoč pacientov, ponekod pa lahko zaradi preobremenjenosti prenehajo sprejemati nove. Po njihovem mnenju zato samo število opredeljenih pacientov ne odraža nujno primerljive obremenitve zdravnika ali dostopnosti do primarnega zdravstvenega varstva.

Prav tako trditev zavračajo v Fidesu: "Primerjave z drugimi državami je treba brati previdno, saj primarno zdravstvo ni povsod organizirano tako, da ima vsak pacient stalno izbranega zdravnika na enak način kot v Sloveniji."

"Hvalimo se, da imamo javno zdravstveno mrežo. Če to drži, bi moral biti odgovor samoumeven. Vsak ljubljanski pediater bi lahko prevzel dodatnih trideset otrok ali pa bi pet pediatrov iz drugih krajev, ki imajo še proste zmogljivosti, enkrat na teden delalo v ZD Ljubljana," je na Facebooku poudaril Keber.

Na vprašanje, ali bi ljubljanskim pediatrom prav prišla pomoč iz okoliških krajev, v ZD Ljubljana odgovarjajo, da bi takšno sodelovanje pozdravili. Poskušali so ga že vzpostaviti: "Za pomoč pri izvajanju preventive smo zaprosili pediatre iz okolice Ljubljane in tudi Pediatrično kliniko, vendar interesa za sodelovanje ni bilo."

A kot navajajo, je težava širša: "Obremenitve v vseh regijah Slovenije niso enake. Delo pediatra v ZD Ljubljana je zaradi velike koncentracije otrok, vrtcev in šol povezano z nesorazmerno velikim obsegom preventive, poleg kurativnega dela pa pediatri ZD Ljubljana zagotavljajo še ločeno pediatrično nujno medicinsko pomoč."

Odločevalce so tako že večkrat opozorili, da enotno razmerje med preventivo in kurativo 25 : 75 za celotno Slovenijo ne odraža dejanskih regionalnih razlik. "Preventivno zdravstveno varstvo otrok bi bilo treba med izvajalce porazdeliti bolj enakomerno oziroma deleže prilagoditi dejanskemu številu otrok in obsegu preventive v posameznem okolju," menijo v ljubljanskem zdravstvenem domu.

Dodajajo, da bi bilo smiselno vzpostaviti tudi pediatrične urgentne centre, v zagotavljanje katerih bi se pediatri posamezne regije vključevali enakomerneje. S tem po njihovem mnenju breme preventive in nujne pediatrične oskrbe ne bi bilo skoncentrirano le pri posameznih izvajalcih oziroma omejenem številu pediatrov.

A če predlog pomeni prisilno razporejanje pediatrov iz okoliških zdravstvenih domov, mu v Fidesu nasprotujejo. "Pediatrov ne bo več, če jih bomo premikali iz ene že obremenjene ambulante v drugo. S tem lahko stisko otrok v Ljubljani prenesemo na otroke drugje," menijo.

Za ohranitev sistema izbranega pediatra po mnenju ZD Ljubljana ne zadostuje zgolj povečanje števila pediatrov, temveč je potrebna tudi drugačna organizacija pediatrične dejavnosti. Poudarjajo, da bi bilo treba uvesti spodbude, ki bi pediatre zadržale na primarni ravni zdravstvenega varstva, saj jih trenutno pogosto zaposlujejo bolnišnice.

Obenem menijo, da bi morali preventivne preglede in nujno pediatrično pomoč enakomerneje porazdeliti med izvajalce in posamezne regije. S tem bi razbremenili najbolj obremenjena okolja ter delo v ambulantah znova naredili privlačnejše, kar bi lahko pripomoglo k dolgoročnemu zadržanju pediatrov v primarnem zdravstvu.

Pri Zdravniški zbornici menijo, da bi morali za otroke brez izbranega pediatra vzpostaviti posebne ambulante, podobno kot že delujejo za odrasle brez osebnega zdravnika. Opozarjajo tudi, da pomanjkanja zdravnikov ni mogoče reševati zgolj z dodatnim obremenjevanjem zdravnikov znotraj njihovega rednega delovnega časa.