Poudaril je, da se Ljubljana sicer ne nahaja v središču evropskih poti, je pa energetsko najracionalnejši prehod za povezovanje Padske nižine s Panonsko nižino in obratno, leži pa tudi na pomembni osi, ki povezuje severno in jugovzhodno Evropo. Colarič je svoje kolege povabil na šesto konferenco županov prestolnic jugovzhodne Evrope in na ustanovno srečanje Zveze prestolnic srednje in jugovzhodne Evrope, ki bo 23. septembra v Ljubljani.
V svojem govoru je dejal, da je Ljubljana z 280 tisoč prebivalci za evropske razmere manjše mesto, vendar pa ima z ostalimi občinami v regiji 500.000 prebivalcev, kar predstavlja četrtino prebivalstva države. Na območju osrednje slovenske regije, katere večji del predstavlja ljubljanska regija, se ustvari 33 odstotkov bruto domačega proizvoda. Po osamosvojitvi Slovenije se je gospodarska struktura mesta in regije bistveno spremenila. Vloga industrije se je tako v številu zaposlenih kot v deležu bruto domačega proizvoda opazno zmanjšala. Manjše število delovnih mest v industriji je deloma nadomestila hitra rast storitvenega sektorja, v katerem so se lažje uveljavila številna mala zasebna podjetja, nekatera tudi na področju visokih tehnologij.
Sicer pa se udeleženci konference ukvarjajo z vprašanji transportne infrastrukture in s trajnostnim razvojem evropskih prestolnic, pozornost pa namenjajo tudi prihodnji usmerjenosti regionalne in strukturne politike EU. Tovrstne konference, ki potekajo pod združenim naslovom Glavna mesta za širitev EU, so doslej gostili v Varšavi, na Dunaju in v Pragi.