Ljubljanski mestni svetniki so po dolgi razpravi le sprejeli rebalans letošnjega proračuna Mestne občine Ljubljana (MOL) v višini 52,4 milijarde tolarjev, kar je za 6,775 milijarde tolarjev manj od sprejete višine letošnjega proračuna. Rebalansu so nasprotovali svetniki iz vrst opozicije, ki so menili, da je veliko prepozen, da bi lahko vsebinsko vplival na letošnje projekte, poleg tega pa vsebuje številne napake in nejasnosti. Med drugim opozicija pogreša ukrepe za rešitev mestnih financ ter mehanizme, s katerimi se bo realizacija občinskega proračuna sprotno preverjala. Nasprotno pa je po mnenju mestne koalicije rebalans nujen, saj preprečuje sprejemanje obveznosti, ki bi bremenile proračun za leto 2005.
Janez Sodržnik (Ljubljana, moje mesto) je prepričan, da je rebalans prepozen, saj bi ga morali, če bi hoteli še kaj spremeniti, obravnavati najkasneje oktobra. Za težave občine so po njegovem vedeli vsi že julija in avgusta, "vendar pa zaradi interesa volitev to ni prišlo prej na dan". Kot je pojasnil, je rebalans namenjen ugotovitvi določenih pomanjkljivosti tako zgodaj, da se lahko določi nove prioritete ter da se na podlagi tega lahko kaj spremeni, letošnji rebalans pa je le zaključni račun. Ob tem je pozval prvega finančnika občine Steva Lekiča, naj razmisli o svoji kompetentnosti, ter poudaril, da zakon o glavnem mestu ne bo občini prinesel novega denarja. Sporno se mu zdi tudi, da mestna uprava povišuje stroške za svoje delovanje, v letu 2005 naj bi za to namenili skoraj 13 odstotkov, na drugih področjih pa varčuje.
Dominik S. Černjak (SMS) meni, da rebalans sicer vsebuje nekaj "svetlih točk", kljub temu pa bo povzročil zamik za marsikateri projekt na področju predšolske vzgoje, športa in kulture. Franc Slak (NSi) je povzel že znana stališča opozicije v mestnem svetu: letošnji proračun je prenapihnjen in nerealen, rebalans pa je prepozen, da bi lahko še kaj rešil. Ta dokument je lahko le pomoč mestni upravi pri sestavi občinskega proračuna za naslednje leto, je še dejal Slak.
S tem se je strinjal tudi Dimitrij Kovačič (SDS), ki sicer meni, so rebalansi normalna stvar v svetu, vendar v primeru ljubljanskega ne gre za predlog spremembe proračuna, pač pa za uskladitev z dejanskim stanjem proračunske porabe. "Predlog dokumenta ne vsebuje osnovnih elementov rebalansa, ampak veliko napak, nejasnosti in nedoslednosti." Njegov strankarski kolega Peter Sušnik pogreša resno analizo vzrokov za slabo stanje mestni financ ter predloge za rešitev tega; med drugim tudi opredelitev jasne odgovornosti posameznih oseb, ki so napačno planirale prihodkovno stran ter mehanizme, s katerimi se bo realizacija proračun sprotno preverjala. Svetnika demokratske stranke tudi skrbi, da je občina ne more napovedati, koliko bo plačevala obresti od kratkoročnih kreditov.
Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) je rebalans označil za projekt izvedenih del, katerega sprejemanje je brezpredmetno. "Je izmišljen na liniji prilivov in odlivov ter je neuresničljiv," je pojasnil in dodal, da so edina žrtev rebalansa dediščina in investicije v kulturi. Med drugim je zahteval razrešitev Tomaža Toplaka (SDS) z mesta predsednika nadzornega odbora MOL, "ker je izrabil funkcijo nadzornika v predvolilne namene ter tudi zavlačeval z odločitvijo, da se pristopi k letošnjemu rebalansu". Janez Žagar (SLS) je opozoril, da mestna uprava in vodstvo koalicije že veliko prej vedelo, koliko sredstev lahko potroši občina, pa ni nihče pomislil na rebalans.
Koalicijska svetnica Viktorija Potočnik (LDS) je povedala, da bo predloga rebalansa podprla, saj ni samo nujno potreben, ampak je treba podati tudi stališča, kako se bo načrtovalo proračun za leto 2005. Opozorila je tudi, da je možno delati racionalizacije, kljub temu pa je treba biti pazljiv na področjih socialne stabilnosti, dostopnosti do vseh institucij ter na področju izobraževanja najmlajših in financiranja nevladnega sektorja. Veliko rezervnih sredstev pa vidi tudi na področju poslovanja s poslovnimi prostori. Njena strankarska kolegica Majda Širca je opozorila tudi na dejstvo, da je težko prodajati državno in občinsko premoženje. Metka Tekavčič (ZLSD) je v imenu svetniške skupine ZLSD povedala, da je rebalans potreben, med drugim tudi zato, "da se soočimo z nekaterimi dejstvi, ki imajo korenine deleč nazaj".
Koga bo ljubljanski rebalans proračuna najbolj prizadel?
Največje krčenje izdatkov je predvideno pri proračunski postavki urejanje zemljišč, in sicer kar za 2,7 milijarde tolarjev, sledi postavka ceste, kjer se bodo sredstva zmanjšala za 704 milijona tolarjev ter področje izobraževanja, ki bo 'osiromašeno' za 620 milijonov.
Rebalans proračuna predvideva krčenje izdatkov tudi na področjih komunale (557 milijonov), kulture (508 milijonov), gospodarjenje z nepremičninami (274 milijonov), predšolska vzgoja (223 milijonov) ter zdravstvo (218 milijonov).
Letošnji proračun bo kljub administrativnemu zmanjšanju javne porabe v zgodovini ljubljanske občine najvišji doslej.