'Ljudem je treba dati priložnost'

Ali Reza Eslami je Iranec, ki je v Slovenijo prišel pred štirimi let. Tu je dobil mednarodno zaščito. V Iranu je dokončal ekonomsko fakulteto, imel je računovodski servis. Ali, tako kot večina beguncev, v Sloveniji ne začenja znova le v življenjskem, ampak tudi v poklicnem smislu. Zdaj se usposablja za kuharja, v enem od ljubljanskih trgovskih centrov pripravlja hrano in streže goste. "Hitro se uči in je zelo na dobri poti do zaposlitve," pravi vodja trgovine.

Milad Khosravi se je rodil v Iranu, za pot do Slovenije je potreboval štiri mesece in dal 7000 evrov. Brez težav iskreno govori o težavah v svoji nekdanji državi in poti v Evropo, še raje pa govori o lepih stvareh: o prigodah pri učenju slovenskega jezika, o prijateljih, ki jih je dobil v Sloveniji. Želi si ostati tu, trenutno čaka na odločitev, ali bo pri nas dobil mednarodno zaščito. Zadnje mesece dela v proizvodnji škofjeloškega podjetja. Zjutraj, popoldne ali ponoči. V kadrovski agenciji, prek katere dela, govorijo o njem v presežnikih. Izkazal se je kot super fant, delaven, zelo pripravljen pomagati, pomaga tudi drugim fantom, ki še ne poznajo jezika in postopkov. "Za nas je zelo pomembno, da imamo službo. Počutimo se koristne, tako nisem odvisen od drugih," je novinarki Tini Kristan povedal Milad Khosravi.

Raži Kasabyi in Merhawi Weldezgi, prvi je iz Sirije, drugi pa iz Eritreje. Po programu zavoda za zaposlovanje se usposabljata na delovnem mestu v mariborskem kovinarskem podjetju. Raži o Sloveniji govori kot o svojem domu. "Meni ni bilo všeč, da bi bil doma in dobival socialno pomoč. Vedno sem iskal službo, vedno sem želel nekaj delati," pravi.

Štiri zgodbe iz množice dobrih zgodb o sprejemanju, odprtem duhu, o pripravljenosti pomagati in o zagnanosti in dobri volji. Njihovi delodajalci pa razlagajo, zakaj je pomembno vsakemu dati priložnost in zakaj  rasa, nacionalnost, vera, ... niso in ne bi smeli biti pomembni. Eden od delodajalcev iz Slovenije pa razloži tudi svojo izkušnjo, kako je bilo njemu, ko je kot otrok šel z družino v tujino, kako je bilo priti iz Slovenije med tuje ljudi, v drugačne navade, kako je biti prišlek.

V Sloveniji in Evropi primanjkuje delovne sile, rodnost je nizka, begunci pa se pogosto zaposlujejo tudi v takoimenovanih deficitarnih poklicih, v katerih primanjkuje delavcev.