'Ljudje ne želijo tabel'

Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je danes ponovno zahteval ugotavljanje števila pripadnikov slovenske manjšine kot pogoj za ureditev dvojezične topografije. Obenem je posvaril avstrijske zvezne oblasti, naj za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel ne poskrbijo mimo prebivalcev Koroške. "Ne morem zagotavljati, da bo prebivalstvo to sprejelo," je na Dunaju zatrdil Haider.

Tajno ugotavljanje manjšine

Kot osnovo za ureditev področja dvojezičnih krajevnih tabel je deželni glavar avstrijske Koroške danes ponovno zahteval tajno ugotavljanje manjšine, da bi tako določili njeno dejansko številčnost. Pri tem naj bi ugotavljali narodnostno opredelitev med prebivalstvom. Doslej so na avstrijskih popisih prebivalstva ugotavljali le pogovorni jezik, ne pa maternega jezika, iz česar po Haiderjevih besedah ni mogoče sklepati o velikosti narodnih skupnosti.

Po Haiderjevem prepričanju je avstrijsko ustavno sodišče kršilo človekove pravice, ker je kot osnovo za odločbe o dvojezični topografiji vzelo podatke o pogovornem jeziku. Ustavno sodišče po njegovem k slovenski manjšini ni prištelo samo tistih, ki so na popisu prebivalstva navedli kot pogovorni jezik slovenščino, temveč tudi tiste, ki so navedli nemščino in slovenščino. S tem naj bi kršilo Okvirno konvencijo Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin, ki vsakemu pripadniku narodnih manjšin omogoča svobodno odločitev, da se opredeli za pripadnika manjšine.

Prav s sklicevanjem na omenjeno okvirno konvencijo je nekdanji državnozborski poslanec avstrijskih socialdemokratov (SPOe) Johannes Gradenegger vložil tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, ker naj bi ga avstrijske oblasti proti njegovi volji prištele k slovenski narodni skupnosti. Kot je Gradenegger zatrdil danes na skupni konferenci s Haiderjem, je na popisu prebivalstva kot pogovorni jezik poleg nemščine navedel tudi slovenščino, sedaj pa naj bi bil "prepuščen samovolji države", ker naj bi ga prisilila v slovensko narodno skupnost.

Pravniki ugovarjajo Haiderju

Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je predstavnike slovenske manjšine za petek popoldne povabil na pogovor o vprašanju dvojezične topografije. Poleg predsednikov slovenskih manjšinskih organizacij, Matevža Grilca iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Marjana Sturma iz Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Bernarda Sadovnika iz Skupnosti koroških Slovencev (SKS), ki so udeležbo že napovedali, je Haider povabil tudi predsednika koroškega Heimatdiensta (KHD) Josefa Feldnerja.

Povabila na petkov pogovor, ki naj bi potekal na sedežu deželne vlade avstrijske Koroške, niso izšla v pisni obliki, temveč po telefonu. Kot je dejal predsednik NSKS Grilc, vabilo po njegovi oceni vsekakor ni naslovljeno na organizacijo, temveč le nanj osebno. Obenem sestanka nikakor ne namerava pojmovati kot pogajanje, temveč le kot "neobvezujoč pogovor". Na avstrijskem Koroškem se namreč v vprašanju dvojezične topografije nimajo kaj pogajati, počakati je treba na predlog avstrijske vlade z Dunaja, ki je pristojna za to področje, je pojasnil Grilc.

Udeležbo je po predhodnem usklajevanju z predsednikom NSKS Grilcem potrdil tudi predsednik ZSO Sturm, ki je prav tako opozoril, da je treba glede ureditve dvojezičnih krajevnih tabel počakati na predloge z Dunaja. Pogovora pa se namerava udeležiti tudi predsednik SKS Sadovnik.

Predsednik KHD Feldner ni bil dosegljiv. O njem je Haider sicer pred nedavnim dejal, da ga bo "uvrstil med slovenske organizacije". Feldner se je namreč zameril koroškemu deželnemu glavarju, ker se je lani zavzel za uveljavitev tako imenovanega Karnerjevega predloga, v skladu s katerim naj bi dvojezične krajevne table postavili v 158 krajih.

Ustanovna seja Sveta za Slovence v zamejstvu

Na ustanovni seji se je včeraj v Ljubljani sešel Svet za Slovence v zamejstvu, posvetovalno telo vlade za slovenske manjšine v vseh štirih sosednjih državah. Kot je po zasedanju povedal predsednik sveta, premier Janez Janša, so "v konstruktivnem ozračju" ustanovili tri podskupine sveta, in sicer za jezikovna in kulturna vprašanja, za gospodarsko sodelovaje v evroregiji ter za pravna in statusa vprašanja. Svet se bo v plenumu sestal dvakrat letno.

Svet za Slovence v zamejstvu je stalno posvetovalno telo vlade, ki ga je ta v skladu s krovnim zakonom o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ustanovila julija lani. Krovni zakon o odnosih s Slovenci zunaj meja je parlament po skoraj štirih letih oblikovanja sprejel 4. aprila lani, v veljavo pa je stopil 6. maja.