25. junija bo minilo 30 let, odkar je Slovenija razglasila samostojnost. Približevanje obletnice je z zapisom na svoji spletni strani pospremila tudi evroposlanka Ljudmila Novak. "Slovenski narod se je takrat na demokratičen način odločil za svojo državo. Skupaj smo zbrali pogum in se odločili za korak, o katerem so naši predniki lahko le sanjali. Korak proti demokraciji, svobodi, pokončnosti in hvaležnosti. Da je Slovenec lahko končno brat Slovencu v svoji državi," je zapisala uvodoma.
Danes pa se zdi, tako Novakova, da razdeljenosti v naših pogledih na to, kako pisati nadaljevanje zgodbe, "ob vseh izrečenih psovkah še nikoli ni bila tako velika". Poslanka evropskega parlamenta ob tem spomni na konferenco o prihodnosti Evropi, ki predstavlja priložnost za razpravo o izzivih in prednostnih nalogah Evrope. Posebej se ji zdi nevarna možnost dolgoročne erozije demokracije in svoboščin, za katero je delno odgovorna tudi pandemija covida-19.
"Slovenija bi morala sprejeti načrt, kaj želi doseči v naslednjih desetih ali 20 letih. Velike spremembe so namreč možne le, če o njih ne odloča manjšina," je zapisala Novakova, pri tem pa opozorila na izgubljanje energije in našega ugleda zaradi napetosti in medsebojnega obtoževanja za dejanja iz preteklosti. "Menim, da zavedanje in vedenje, kam želimo kot narod, nista bila še nikoli tako pomembna. Ne gre zgolj za gradnjo avtocest ali železniških prog. Gre predvsem za to, v kakšnem odnosu in duhu želi Slovenec živeti ob Slovencu."
"Ko hodim po bruseljskih ulicah, ki me vodijo v službo v Evropski parlament, se večkrat vprašam, zakaj mi, Slovenke in Slovenci, ki smo na tem svetu številčno tako majhni, ne zmoremo s skupnimi močmi stopiti korak naprej, v prihodnost. Verjamem, da mora vsak človek v nekem trenutku, če želi živeti naprej, zakopati to, kar se je zgodilo v preteklosti, sicer nas teža življenja utegne predčasno pokopati," je glede konfliktov v narodu zapisala Novakova.
Ob tem je izpostavila pomembno evropsko pripadnost Slovencev, saj je pri nas državljanska pripadnost EU močno izražena. 82 odstotkov prebivalcev namreč čuti državljansko pripadnost EU. Ob tem je spomnila na temeljene vrednote EU, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice. "Gre za vizijo EU, ki mora biti tudi vizija Slovenije. To je vizija svobode, miru, blaginje ljudi, boja proti socialni izključenosti, spoštovanja bogate kulturne in jezikovne različnosti, trajnostnega razvoja na podlagi uravnotežene gospodarske rasti in konkurenčnega gospodarstva, ki omogoča polno zaposlenost ter družbeni napredek."
Ob koncu je poudarila, da se bo človeštvo, z njim pa tudi EU in Slovenija kot njen del, v prihodnosti moralo spopasti z velikimi podnebnimi in geostrateškimi izzivi. "Razdeljenim in ujetim v preteklosti nam tovrstnih izzivov ne bo uspelo premagati. Posledično nam grozita izguba identitete in ugasnitev ognja slovenskega upanja na demokratično, svobodno in napredno skupno državo. Nastradali pa ne bomo mi, ampak naši potomci."
KOMENTARJI (596)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.