'Dikaučič znova potrdil, da je brez hrbtenice in zgolj figura na šahovnici Janše'

"V proceduro smo vložili novelo ZDT, pri čemer priznam, da zgolj z namenom upočasnjevanja napovedane vladne spremembe ZDT. Njihov cilj je uzakoniti odpoklic pravkar delegiranih evropskih tožilcev," je zapisal Šarec. Predlog LMŠ je bil namreč v parlamentarno obravnavo vložen pred Dikaučičevim, zato ga bo moral DZ obravnavati prednostno. 

Po imenovanju Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za slovenska evropska delegirana tožilca je pravosodni minister Marjan Dikaučič tožilcema čestital, a hkrati po nujnem postopku vložil predlog sprememb Zakona o državnem tožilstvu. Po tem predlogu bi lahko končni izbor tožilcev opravila vlada in ne več evropsko tožilstvo, pravosodno ministrstvo pa bi lahko samo predlagalo kandidate, ki se niso prijavili na razpis. "Predlagane spremembe dopolnjujejo nacionalni del postopka izbora kandidatov za evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca," stoji v obrazložitvi. Ta predlog je v delu javnosti, predvsem v opoziciji, sprožil ogorčenje. 

Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev. V prehodnih določbah predloga ministrstvo predlaga, da mora vlada najkasneje v treh mesecih od uveljavitve zakona Evropskemu javnemu tožilstvu predložiti listo kandidatov za evropska delegirana tožilca. S tem pa, kot piše v predlogu, ne bodo več potrebne storitve evropskih delegiranih tožilcev, ki sta bila predlagana po sedanji zakonodaji.

"Na srečo ugled v tem primeru varujejo pravila evropskega tožilstva. Od včeraj sta 'začasna' tožilca samo še tožilca. Gre za obupen in nesprejemljiv poskus Dikaučiča, da poplača dolg Janši za prestalo interpelacijo," je v kratkem odzivu dejal Matej T. Vatovec (Levica).

V stranki SAB poudarjajo, da gre za enoletno pravno farso in zavlačevanje okrog imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev. "Vlada je našla nov način, kako izpodbijati s strani kolegija evropskega javnega tožilstva potrjena slovenska kandidata. Z vloženo novelo si vlada že drugič skuša podjarmiti tožilstvo." V stranki odločno nasprotujejo rušenju instituta državnega tožilstva, ki da mu vlada z novelo odreka vlogo nacionalnega kadrovika. "Vlada ne samo niža in rahlja ustaljene standarde in postopke glede izbora kandidatov, temveč nas v EU še naprej postavlja ob bok samovoljnih in problematičnih držav. Minister Dikaučič je še enkrat potrdil, da je brez hrbtenice in zgolj figura na šahovnici predsednika vlade." Četudi bo vladna novela sprejeta, jo bodo v naslednji vladi znova spremenili oz. vrnili v prvotno stanje, še dodajajo v SAB.

Evropsko javno tožilstvo je v skladu z uredbo, ki ga vzpostavlja in je neposredno del nacionalne zakonodaje, neodvisno, pa poudarjajo v stranki SD in dodajajo, da mora tudi postopek imenovanja njegovih organov, vključno z delegiranimi tožilci, zagotavljati neodvisnost. "Včerajšnji predlog spremembe zakona o državnem tožilstvu je v direktnem nasprotju z uredbo. Vlada skuša za nazaj spreminjati pravila postopka, da bi vlada dosegla imenovanje sebi lojalnih tožilcev, s tem pa onemogočila neodvisni nadzor nad ravnanji vlade. Evropsko javno tožilstvo je včeraj imenovalo tožilca iz Slovenije za poln petletni mandat. Razrešiti ju je dopustno le ob soglasju evropskega glavnega tožilca, nikakor pa ne z enostranskimi potezami vlade, ki si želi podrediti funkcijo neodvisnega nadzora."

Dodali so še, da je poteza vlade "skrajno nespoštljiva do evropskega javnega tožilstva". Vložitev zakonske novele v vladno proceduro je po besedah Meire Hot "absurden manever". Nadaljuje se smešenje Slovenije v EU. Očitno je, da ministru za pravosodje ni jasno, kaj pomeni nadrejenost prava EU, je opozorila.

Z Vrhovnega državnega tožilstva so nam sporočili, da predloga ministrstva niso prejeli v usklajevanje in ga bodo zato šele v naslednjih dneh lahko natančneje preučili. Na podlagi prvega pregleda pa ocenjujejo, da je predlog zakona v nasprotju z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 z dne, 12. oktobra 2017, o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva in zato takemu predlogu sprememb ostro nasprotujejo.

"Glede na navedeno in upoštevaje, da Državnotožilski svet ni bil vključen v postopek priprave predloga zakona, niti ni bil z njim seznanjen, predmetnega predloga v tem trenutku ne moremo komentirati," pa so se odzvali v Državnotožilskem svetu. Državnotožilski svet bo zadevno tematiko predvidoma obravnaval na eni od prihodnjih sej.

"Menimo, da gre pri tem za poskus političnega poseganja v izbiro kandidatov za evropskega delegiranega tožilca, kar je v nasprotju s poslanstvom tega organa in EJT v celoti. Kar zadeva ugled Slovenije v mednarodni skupnosti, ko govorimo o  ravnanja aktualne vlade RS v postopku imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, smo bili v minulih mesecih priča nemalo začudenja s strani evropskih institucij," so zapisali v odgovoru.

Državnotožilski svet ni bil vključen v pripravo sprememb zakona. Dikaučič poudarja, da je predlog še v fazi usklajevanja

Kot so nam sporočili, Državnotožilski svet ni bil vključen v postopek priprave predloga zakona, niti ni bil z njim seznanjen, predmetnega predloga v tem trenutku ne morejo komentirati. Ker so kolegijski organ, odločitve sprejemajo na sejah. Zadevno tematiko bodo tako predvidoma obravnaval na eni od prihodnjih sej, pri čemer bo javnost o svoji odločitvi obvestil na svoji spletni strani.

Na predlagane spremembe zakona se je odzval tudi predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič, ki je dejal, da smo končno zaprli eno pereče poglavje in dobili dva evropska delegirana tožilca, ki bosta že v kratkem začela delovati, "vlada pa si je s predlagano spremembo prilastila kadrovsko funkcijo, torej roko nad imenovanjem državnih tožilcev, ki bodo postali evropski delegirani tožilci, kar je za nas nesprejemljivo."

Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete je medtem opozorila, da v skladu z evropskimi predpisi delegirana tožilca brez soglasja glavne evropske javne tožilke ni mogoče odpoklicati. Zato vlada, če bo svoje namere uresničila, tvega. "Lahko se zgodi samo še kakšna tožba zaradi sprejema zakona v nasprotju z evropsko uredbo. Prehodne določbe predvidevajo začasno prekinitev, ki pa ni mogoča po evropski uredbi," je dejala za Radio Slovenija.

"Predčasno prenehanje mandata bi pri njima bilo možno samo, če bi sama odstopila, oziroma če bi jih lahko odstavili iz kakih krivdnih razlogov, slabega dela, nevestnega dela in podobno," je še dejala Hojnikova ter ob tem dodala, da ta pot verjetno ni najbolj demokratična, "najbrž pa je bolj učinkovita v smislu, da bi bili predlagani ravno tisti, ki jih vlada želi predlagati".

Pravosodni minister je za TV Slovenija povedal, da vlada predloga sprememb zakona o državnem tožilstvu na današnji seji ni obravnavala, da predlog pravzaprav še ni končan ter da je zdaj še v fazi usklajevanja. "Urad evropskega javnega tožilstva je povedal, da je delegirana tožilca imenoval za obdobje. Jaz tu ne vidim nobene težave, onadva lahko zdaj normalno delata in torej smo razrešili zadevo," je Dikaučič odgovoril na vprašanje, ali sta tožilca imenovana za pet let. Ob tem je še dejal, da je bil predlog pripravljen skupaj z državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Katjo Triler Vrtovec.

V evropskem javnem tožilstvu za zdaj brez komentarja glede načrtov vlade v povezavi z delegiranima tožilcema

V evropskem javnem tožilstvu (EPPO) za zdaj niso prejeli uradnega sporočila slovenske vlade v povezavi s predvidenimi spremembami zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi omogočile odpoklic pravkar imenovanih slovenskih evropskih delegiranih tožilcev, zato tega za zdaj ne komentirajo, so povedali v tiskovni službi tožilstva.

"Za zdaj od slovenske vlade nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila o tem. Seveda pa beremo novice. Ker gre trenutno le za predlog, ne bomo komentirali," so zapisali v odgovoru na vprašanje, kako se odzivajo na novico, da želi slovenska vlada s spremembo zakonodaje omogočiti odpoklic delegiranih tožilcev in si v prihodnje zagotoviti pristojnost izbire teh tožilcev. Ob tem so v evropskem javnem tožilstvu izpostavili, da bo evropska glavna tožilka Laura Kövesi na vsa vprašanja odgovorila ob obisku v Sloveniji 6. decembra.

Spomnimo, Frank Elerjeva in Oštir sta bila kandidata za evropska delegirana tožilca že od začetka procesa imenovanja, ki se je začel pred več kot letom dni. Vlada je sicer sporočila, da je sklep o njunem imenovanju začasen, čeprav je evropsko tožilstvo tako kandidata kot vse ostale evropske delegirane tožilce imenovalo za poln petletni mandat.