'Zavračam nevarne zamisli o spremembi meja na Zahodnem Balkanu'

Kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, ostro zavrača ideje o spremembah meja, da podpira širitev EU na Zahodni Balkan ter da podpira širitev EU. Povedal je, da z non-paper dokumentom ni seznanjem ter da se o njem tudi ni pogovarjal s predsednikom vlade. "Zagovarjam tezo, da bi bilo najbolje, da se EU odloči, da vključi vse države Zahodnega Balkana v EU," je dejal Pahor. Ob tem je pozval voditelje k izvajanju potrebnih reform. 

"Širitev postaja vprašanje časa in ne samo politične volje. počasnost širitve ohlaja zaupanje v evropsko perspektivo v teh državah, posledice pa so lahko krepitev nacionalizma in povečanje vpliva tretjih držav." Pahor je povedal, da bi širitev preprečila vznik nevarnih zamisli o spremembah meja, čemu Pahor ostro nasprotuje."Kot predsednik republike sem BiH obiskal sedemkrat. V času mojega zadnjega obiska, ne prej in ne pozneje, nisem bil seznanjen z nobenim non-paper dokumentom. Zamisli o dokončem razpadu Jugoslavije in spremembi meja odločno nasprotujem. Nazadnje sem to potrdil lani v severnomakedonskem parlamentu." Po njegovem mnenju miren proces spreminjanja meja ni mogoč.

"Hitrejši proces vključevanja vseh držav Zahodnega Balkana v EU bi pomembno okrepil načelo ozemeljske celovitosti držav, reševanja njihovih dvostranskih vprašanj ter bistveno okrepil stabilnost in varnost regije in cele Evrope," je dejal Pahor in ponovil, da gre za zelo občutljive stvari in težave, ki jih bo potrebno rešiti, trenutno pa za to ni ustrezne vizije. Poudaril je zavezanost k spravi med narodi v BiH. 

LMŠ zahteva sklic nujne seje KNOVS

V LMŠ, kjer so zahtevali sklic nujne seje, kjer jih zanima predvsem vloga in aktivnosti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), povezane z neuradnim diplomatskim dokumentom ter morebiten vpliv dokumenta na nacionalno varnost Republike Slovenije.

LMŠ v obrazložitvi izpostavlja, da "takšna ravnanja lahko predstavljajo grožnjo miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu, s tem pa tudi Sloveniji in njeni nacionalni varnosti" ter, da se to dogaja dva meseca in pol pred prevzemom predsedovanja Svetu EU.

"Vloga Slovenije pri kreiranju novega zemljevida, kar bi lahko povzročilo (oborožen) konflikt na Zahodnem Balkanu, sproža tudi vprašanje, kakšna sta bila pri tem vloga in delovanje Slovenske varnostne agencije," so zapisali. V LMŠ zato predlagajo, da KNOVS zahteva pojasnila direktorja agencije, med drugim tudi o tem, kakšna navodila je SOVA dobivala iz kabineta predsednika vlade.  

Plenković se je z non-paperjem seznanil v slovenskih medijih

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes zatrdil, da se je z vsebino neuradnega diplomatskega dokumenta o Zahodnem Balkanu seznanil v slovenskih medijih. Kot je dodal, hrvaške oblasti takšnega dokumenta niso prejele, ne po uradni niti po neuradni poti.

"Videl sem ga, ker je bil včeraj (v četrtek) objavljen na nekem slovenskem portalu, in sem ga prebral. Noben segment našega sistema ni prejel tega dokumenta ne formalno ne neformalno," je v svojem sploh prvem odzivu na kratko odgovoril Plenković.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je medtem med dvodnevnim obiskom v BiH v sredo in četrtek povedal, da ni nobenih dokazov o obstoju "fantomskega" non-paperja Slovenije, ki naj bi govoril o razdružitvi BiH. Povedal je, da obstaja samo hrvaški non-paper o BiH, ki ga je skupaj s petimi članicami EU, tudi Slovenijo, predstavil prejšnji mesec v Bruslju. Pobudo, da bi pomagali BiH pri pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU, so podprle še Bolgarija, Ciper, Grčija in Madžarska.

Odzivi iz BiH: Delitev bi nedvomno pripeljala do spopadov, ki bi se potem razširili na celotno regijo

Medtem je bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović danes v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu opozoril na nevarnosti, ki izhajajo iz omenjenega neuradnega dokumenta. Izpostavil je, da so zamisli o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu povzročile resno destabilizacijo in vznemirjenost v BiH, saj so v javnosti ustvarile vtis, da si nekateri krogi v EU prizadevajo za ogrožanje ozemeljske celovitosti BiH.

Pojasnil je, da v srbski entiteti Republiki srbski "separatistične politične sile" že dlje časa grozijo z odcepitvijo od BiH, navedbe iz non-paperja pa pojasnjujejo kot dokaz o podpori takšnim pobudam znotraj EU. Džaferović je izpostavil, da izkušnje iz prejšnjega stoletja, vključno z genocidom v Srebrenici, kažejo, da bi prikrojevanje meja ogrozilo mir v BiH in na Zahodnem Balkanu, posledično pa tudi stabilnost Evrope, ki temelji na nespremenljivosti meja.

"Glede na to, da gre za zelo nevarne zadeve, sem začutil potrebo, da vas opozorim, da je tovrstne pobude treba onemogočiti na samem začetku. BiH pričakuje od EU več pozornosti za verodostojno perspektivo članstva v EU," je zapisal Džaferović v pismu Michelu.

Predsednik največje bošnjaške stranke v BiH SDA Bakir Izetbegović pa je podobno pismo naslovil na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija in predsednika Evropske ljudske stranke (EPP) Donalda Tuska. Zapisal je, da ne ve, kdo je avtor in prejemnik non-paperja, da pa je "jasno, da te teze zagovarja del desničarskih in profašističnih strank v Evropi, ki so pod vplivom malignih sil izven Evrope", in ki predstavljajo nevarnost ne samo za BiH, temveč tudi za celotno EU.

Tudi Izetbegović opozarja, da bi delitev BiH nedvomno pripeljala do spopadov, ki bi se potem razširili na celotno regijo. Meni, da bi Evropski parlament in ostale evropske institucije morale še enkrat jasno izpostaviti zavezanost načelu nedotakljivosti meja v celotni Evropi in pomagati BiH na poti v članstvo v EU.

Za predsednika HDZ BiH Dragana Čovića pa je non-paper zgolj spodbuda politikom v BiH, da se lotijo dela in ne zapravljajo časa z razpravami, kot je ta, ali je mogoča mirna razdružitev države ali ne. "Moramo uvesti reforme, da ne bi govorili o razdružitvi BiH," je izjavil Čović med obiskom v Kiseljaku. Letos sta po njegovi oceni najbolj pomembni reforma volilne zakonodaje in sprememba ustave BiH, da bi to reformo bilo mogoče izvesti. 

Iz Nemčije in Avstrije podpora ohranitvi meja na Zahodnem Balkanu

Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth je na Twitterju zavrnil možnost sprememb meja na Zahodnem Balkanu. "Države na Zahodnem Balkanu imajo prihodnost samo kot večetnične in večverske družbe. Regionalna sprava in sodelovanje so ključni za mir, demokracijo in blaginjo. Risanje novih meja je nevarna pot," je zapisal.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg (ÖVP) pa je izrazil odločno nasprotovanje razdružitvi BiH, ki ga vsebuje omenjeni non-paper. Po njem bi večino srbske entitete Republike srbske priključili Srbiji, večinsko hrvaške kantone v BiH pa Hrvaški ali pa bi dobili poseben status znotraj države.

"Ozemeljska celovitost Bosne in Hercegovine za Avstrijo v nobenem primeru ni predmet debate," je dejal Schallenberg na vprašanje avstrijske tiskovne agencije APA na novinarski konferenci z nemško govorečimi kolegi v Luganu. Izrecno pa ni želel komentirati domnevnega non-paperja, "za katerega ni jasnega avtorstva".

Vodja Alde od SMC pričakuje, da se bo distancirala od ločevalnih načrtov 

Vodja stranke evropskih liberalcev (Alde) Hans van Baalen pa je danes na Twitterju izrazil "pretresenost Alde ob neodgovornih predlogih za ponovno risanje meja na Zahodnem Balkanu". Slovenski premier in vodja SDS "Janez Janša mora prenehati z ločevalnimi politikami, od vseh koalicijskih partnerk, tudi SMC, pa pričakujemo, da se bodo takoj distancirale od teh ločevalnih načrtov," je zapisal vodja Alde, v kateri so tri slovenske stranke - ob koalicijski SMC tudi opozicijski LMŠ in SAB.

Janša je v odzivu na Twitterju v angleščini zapisal, da so "pretreseni, ker Alde in van Baalen širijo to lažno zgodbo, ki so jo za notranje politične boje v Sloveniji ustvarili njegovi slovenski prijatelji".

"Nikoli ne bi dobili tako neumne ideje. To so naša regija, naši prijatelji. Dobro se spominjamo prelivanja krvi," je na Twitterju odgovoril predsednik SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in nanj naslovil vprašanje, zakaj da sodelujejo v "teh nevarnih izmišljotinah". Kot je dodal, so vse članice Aldeja enakopravne, in vsem da bi koristilo, če bi pred tvitom preveril pri njih.

"V prostor vnašamo ideje, ki so privedle do krvavih vojn"

 Razkritje t. i. non-paperja o mejah na Zahodnem Balkanu ima "potencialno izjemno negativen vpliv" na prihajajoče predsedovanje Slovenije Svetu EU, je za STA ocenil raziskovalec s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski FDV Faris Kočan. Slovenija po njegovem nov pristop glede BiH ubira zato, da bi lažje rešila odprta vprašanja meje s Hrvaško.

"Non-paperji so v praksi zelo prikladna reč, ker jih – ko gre nekaj hudo narobe, kot je šlo v tem primeru šlo – seveda zanikaš, saj uradnih sledi o njem ni." A tokrat je, kot opozarja Kočan, dokument pricurljal v javnost in postal "politična realnost", še preden je postal sprejemljiv na politični ravni. Zato je njegov potencial v idejnem smislu pridobil na teži.

Njegovo razkritje ima obenem "potencialno izjemno negativen vpliv na predsedovanje Slovenije Svetu EU", ocenjuje Kočan. Slovenija kot država z omejenimi zmogljivostmi je namreč v EU prepoznana predvsem kot dobra poznavalka Zahodnega Balkana, kjer naj bi igrala vlogo pozitivne sile.

"V tem primeru pa v prostor vnašamo ideje, ki so bile sestavni del političnega imaginarija v 90. letih prejšnjega stoletja. Takšnih imaginarijev, ki so privedli do krvavih vojn na Balkanu."