Kot so danes pojasnili v kabinetu premierja, so bile na srečanju predstavljene tehnološke rešitve podjetja, namenjene državam za krepitev kibernetske varnosti.
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da sta bila 13. julija pravzaprav izvedena dva ločena sestanka. Na drugem srečanju se je Sebastian Kurz skupaj z dvema neimenovanima predstavnikoma podjetja sestal z Igorjem Kovačem iz kabineta predsednika vlade, ki je stik tudi prijavil. Sestanka se je udeležil tudi vršilec dolžnosti direktorja Vladnega urada za informacijsko varnost Niko Gamulin.
Srečanje je bilo informativne in predstavitvene narave ter ni bilo namenjeno odločanju o nabavi ali izbiri posameznih rešitev. O morebitnih nadaljnjih aktivnostih se bo odločalo skladno z veljavno zakonodajo in predpisanimi postopki, še zagotavlja kabinet.
Odziv opozicije
Predstavniki opozicijskih strank so danes komentirali obisk, ki jih ni presenetil.
"Moram reči, da dam komentar lahko samo v svojem imenu, temu pa ne polagamo kakšne posebne pozornosti," je povedal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.
Pri tem je spomnil na "star pregovor – povej mi, s kom se družiš, s kom posluješ, in poveš, kdo si". Izrazil je tudi upanje, da "ne gre za poplačilo kakršnihkoli dolgov iz volilne kampanje".
Nekdanji obrambni minister Sajovic je ob tem komentiral izraelsko opremo za kibernetsko varnost in dejal, da je "ena najboljših na tem področju". Vendar pa se mu zdi prav, da je uporaba takšne opreme nadzorovana, da se uporablja izključno za varnost države in da se izključi vsaka možnost zlorabe.
Bolj ostra je bila poslanka Levice Tina Brecelj, ki je izpostavila, da Janša "izraelske vlade nikoli ni pozval k odgovornosti za genocid v Gazi, nasprotno, pravzaprav je že ves čas njihov politični zaveznik in podpornik".
Po njeni oceni se politično zbliževanje z Izraelom pod novo vlado stopnjuje, sedaj pa "očitno dobivamo tudi kibernetsko opremo, ki bo aktualni vladi omogočala prisluškovanje in nadzor nad političnimi nasprotniki". Dodala je, da se je "vse to nakazalo že v predvolilni kampanji z afero Black Cube".
"Informacija ni nič presenetljivega. Vemo, da Janez Janša zelo tesno sodeluje z Izraelom, preseneča samo to, da se ne skrivajo več," pa je menil namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek. Dejal je še, da je pomembno, da je bil stik prijavljen.
"Je pa tudi zanimivo, da je v bistvu ta lobist obsojen politik v Avstriji in (...) poraja se vprašanje, na kom bodo uporabljali sisteme za špijonažo, ki jih Sebastian Kurz promovira oziroma lobira zanje," je dodal.
Odzvali so se tudi v strankah Resni.ca in NSi
V Resnici poudarjajo, da je kibernetska varnost eden ključnih stebrov nacionalne varnosti v sodobnem času. Kot so pojasnili, morajo odločitve na tem področju temeljiti na strokovnih analizah, ne na prehitrih političnih ocenah.
Če bi o podobnih vprašanjih odločala njihova stranka, bi jih najprej predali v presojo strokovnjakom za varnost in digitalizacijo v okviru svojega strokovnega sveta, zato pravijo, da končnega stališča glede konkretnih rešitev trenutno ne morejo podati.
V NSi pa so bili kratki in ocenili, da mora Slovenija zagotovo okrepiti sisteme za kibernetsko varnost. Na to po njihovem mnenju kažejo tudi pretekli varnostni incidenti na tem področju.
Od čudežnega dečka do odstopa zaradi očitkov korupcije
Kurz, ki je nekoč veljal za čudežnega dečka evropskih konservativcev, je bil avstrijski kancler med letoma 2017 in 2019, nato pa je od januarja 2020 do jeseni 2021 vodil koalicijsko vlado ÖVP in Zelenih, nakar je zaradi očitkov korupcije odstopil. Decembra istega leta je napovedal popoln odhod iz politike ter postal podjetnik in lobist.
Nekdanji avstrijski kancler je bil leta 2024 obsojen na pogojno osemmesečno zaporno kazen zaradi krivega pričanja v okviru preiskave t. i. afere Ibiza. Vendar pa je višje sodišče na Dunaju maja lani sodbo v pritožbenem postopku razveljavilo in ga v celoti oprostilo vseh obtožb.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.