Žavbi se je Lobniku opravičil za neprimerno izjavo o vazelinu

Na torkovi seji mandatno-volilne komisije, na kateri so poslanci obravnavali kandidaturo Barbare Zupančič za novo zagovornico načela enakosti, se je razvila širša razprava o delu in smiselnosti samostojnega delovanja Zagovornika načela enakosti. Nekateri poslanci so instituciji očitali neučinkovitost, previsoko število zaposlenih in podvajanje nalog z Varuhom človekovih pravic.

Dan pozneje se je na kritike odzval aktualni zagovornik Miha Lobnik, ki je sklical novinarsko konferenco in ostro zavrnil očitke. Lobnik je dejal, da ga je razprava poslancev presenetila, saj je institucija v preteklih devetih letih ob predstavitvah svojih poročil v državnem zboru praviloma prejemala pozitivne odzive.

"Teze različnih poslank in poslancev o neučinkovitosti našega delovanja so me zelo presenetile," je poudaril in dodal, da Zagovornik za svoje delo redno prejema pohvale tudi iz evropskih institucij.

V torkovi razpravi je razprava med poslanko SDS Jelko Godec in poslancem Gibanja Svoboda Lenartom Žavbijem dobila neprimene in po mnenju Zagovornika celo homofobne podtone. 

"Kolega Žavbi, jaz upam, da ne bo prišla ta nova na Ministrstvo za finance prosit še za dodatnih 200.000," je dejala Godčeva. Žavbi ji je odgovoril: "Saj boste dali." Na kar je Godčeva rekla: "Ne, ne bomo dali. A ste vi dali?" Žavbi je odvrnil: "Z vazelinom."

Godčeva je te njegove besede nato označila za neprimerne opazke: "Mislim, to je pa zdaj res višek vsega."

Kaj konkretno je imela Godčeva v mislih, ni jasno. Lobnik je sicer leta 2023 protestiral, saj je vlada Roberta Goloba v proračunu za institucijo predvidela 220.000 evrov manj od načrtovanih.

Še bolj nejasna pa je bila Žavbijeva opazka, meni Lobnik. "Izjave poslanca pravzaprav ne razumemo. Pa ga kar javno vprašam, če lahko gospod Žavbi v javnosti pojasni, kakšna je povezava med vprašanji pogojev za delo neodvisne institucije in vazelinom. Kaj je hotel reči?"

O izjavi je Lobnik obvestil tudi predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in ga pozval k ukrepanju.

Danes se je Žavbi za svoje besede opravičil v objavi na svojem profilu na Facebooku. "Človek v življenju dela napake. Napake se odpuščajo, a ne pozabljajo. To sporočilo je namenjeno odpuščanju," je zapisal. Dejal je, da je opazko izrekel v afektu in da ni želel "na kakršenkoli način zatirati ali poniževati kakršnekoli družbene skupine". Priznal pa je, da namen besede ni pomemben, pač pa to, da je ta prizadela posameznika in del javnosti. 

"Vam, Zagovornik načela enakosti, se osebno opravičujem za včeraj izrečene besede. To, da vas pri izreku opazke nisem imel v mislih, me ne odvezuje pripoznavanja širšega konteksta. Sploh v izrazito globalno naelektrenih razmerah je treba biti na tovrstne trenutke izjemno pozoren. Zato sprejmite moje naiskrenejše opravičilo," je zapisal Žavbi. 

Ker je Lobnik na svoji tiskovni konferenci pozval k spoštovanju etičnega kodeksa Državnega zbora oziroma k obravnavi zadeve, je dejal: "To spoštujem in sem pripravljen sprejeti vse sankcije, ki jih dotični pravni akt predvideva."

Žavbi se je obenem opravičil tudi celotni javnosti. "Ne želim, da se mojo opazko pozabi. Želim, da se lahko iz nje vsi nekaj naučimo. Ne le jaz. Besede so tudi dejanja, besede bolijo in besede lahko povzročajo družbene neenakosti. Naj moje opravičilo vsaj za odtenek pripomore k zavedanju tega," je zaključil poslanec Gibanja Svoboda. 

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek pozdravlja Žavbijevo opravičilo, a po njenih navedbah to ne nadomešča potrebe po jasnem odzivu DZ, "skladno z etičnim kodeksom in odločnega odziva vseh poslanskih skupin, predvsem pa poslanske skupine Gibanja Svoboda, katere namestnik vodje je poslanec Lenart Žavbi". Dodala je, da "etika javne besede glede homofobnega ali kateregakoli drugega izražanja, ki odraža nestrpnost, predsodke, zaničevanje ali sovraštvo na podlagi katerekoli osebne okoliščine, zahteva ničelno toleranco in ustrezno ukrepanje."

Lobnik je sicer na današnji novinarski konferenci spomnil, da je bila Slovenija leta 2015 tik pred tožbo Evropske komisije, ker po 10 letih članstva v EU ni prenesla v svoj pravni red direktiv, ki so predpisovale tako vrsto dejavnosti, kot jo zdaj opravlja Zagovornik. S sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo leta 2016 pa je bilo poskrbljeno, da je izpolnila svoje članske obveznosti.

Slovenija se je takrat od možnih evropskih modelov tudi po priporočilu Evropske komisije po njegovem pojasnilu odločila, da ustanovi samostojno institucijo Zagovornika. Kot je pojasnil, ima 18 evropskih držav samostojno telo, 11 držav pa obliko v kombinaciji z Varuhom človekovih pravic.

Priznal je, da se ves čas obstoja soočajo z vprašanjem o morebitnem podvajanju dela z Varuhom. "Vendar se naše delo nikakor ne podvaja," je zagotovil. Z Varuhom sodelujejo in se dopolnjujejo, a po zakonih imata obe instituciji zelo različne pristojnosti. Varuh se ukvarja s človekovimi pravicami na splošno in je predvsem odgovoren za varstvo ljudi pred državo, Zagovornik pa ima pristojnost, da preverja spoštovanje načela enakosti tudi v zasebnem sektorju. "Zagovornik lahko ljudi spremlja v sodnih postopkih in vodi postopke ugotavljanja diskriminacije, česar Varuh ne počne," je pojasnil.

Po njegovih besedah očitki o neučinkovitosti ne vzdržijo presoje, saj je institucija dosegla več pomembnih uspehov tudi na sodiščih. Med drugim je izpostavil odločitev ustavnega sodišča glede dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ter primere uspešnega zastopanja žrtev diskriminacije.

Lobniku se sicer drugi in zadnji mandat izteče oktobra letos. O njegovi naslednici Barbari Zupančič bo zdaj odločal državni zbor.