'Sankcije za Moskvo bodo tokrat bistveno vseobsegajoče in težje'

Zunanja ministra, latvijski Edgars Rinkevičs in slovenski Anže Logar, sta na srečanju v Ljubljani spregovorila tudi o aktualnem razvoju dogodkov na rusko-ukrajinski meji. Soglašala sta, da mora Evropska unija nadaljevati prizadevanja za zmanjšanje napetosti in najti diplomatsko rešitev tako na dvostranski kot večstranski ravni.

Pri tem sta izrazila iskreno željo po enotnosti EU in skupnem odzivu na varnostne grožnje na ukrajinski meji, je na novinarski konferenci prek video povezave po srečanju dejal Logar, ki je znova poudaril podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.

Eno ključnih načel pri soočanju s to varnostno krizo je enoten odziv EU in zveze NATO, zato Slovenija redno usklajuje vse aktivnosti z obema povezavama in bo po svojih zmožnostih tudi pomagala na področjih, kjer lahko, je odgovoril Logar na novinarsko vprašanje, ali in kako bi Slovenija lahko pomagala Ukrajini v primeru ruskega napada. "Tako na Ministrstvu za zunanje zadeve kot na Ministrstvu za obrambo imamo pripravljene načrte za tak primer," je dejal vodja slovenske diplomacije in pri tem poudaril pomen dialoga in diplomatske rešitve krize.

Tudi Rinkevičs je izpostavil željo po diplomatski rešitvi, da bi se izognili najhujšemu scenariju. A po njegovem prepričanju vse ni v rokah EU in NATO. Država, ki drži vse niti v rokah, je Rusija, je prepričan. 

Zahod Moskvi v primeru napada na Ukrajino grozi z ostrimi sankcijami in resnimi posledicami. Za razliko od sankcij, uvedenih leta 2014 ob ruski priključitvi Krima, bodo tokratne bistveno vseobsegajoče in težje, je ocenil Logar, ki meni, da situacija ni primerljiva s tisto leta 2014, saj Zahod tokrat deluje s skupnim pristopom.

Ministra sta se v pogovorih sicer posvetila dvostranskemu sodelovanju, ki je po Logarjevih ocenah dobro. Slovenija in Latvija sta zaveznici v zvezi NATO, pri čemer je minister omenil sodelovanje Slovenije v misiji zveze NATO Okrepljena prednja prisotnost v Latviji. Dobro sodelovanje je tudi eden od razlogov, zakaj se je Slovenija odločila odpreti veleposlaništvo v Rigi, je pojasnil Logar, ki je spomnil, da je bila Latvija med prvimi, ki je priznala Slovenijo in z njo vzpostavila diplomatske odnose.

Ob obisku Rinkevičsa v Ljubljani je izpostavil, da gre za prvi uradni obisk kakega latvijskega zunanjega ministra v Sloveniji od njene neodvisnosti. V luči gospodarskega sodelovanja je Logar sicer priznal, da je izmenjava med državama bolj skromna, vendar se v zadnjih letih krepi. Z odprtjem veleposlaništva v latvijski prestolnici bomo odprli vrata za okrepitev sodelovanja na različnih področjih, še posebej v turizmu, je poudaril.

Tudi Rinkevičs je izpostavil pomen odprtja veleposlaništva, ki bo po njegovem prispevalo k nadaljnji krepitvi gospodarskih odnosov. Latvija si želi okrepiti sodelovanje na digitalnem in IT področju, v turizmu, pa tudi v trgovini, lesni in farmacevtski industriji. 

Beseda je tekla tudi o kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024-2025, ki jo podpira tudi Latvija, ki bo za to kandidirala leta 2025, je še dejal Rinkevičs in izrazil željo po dobrem sodelovanju.