Tonin, Logar in Ciglar Kralj dobili zeleno luč odborov DZ

Predsednik vlade Janez Janša je Anžeta Logarja za vodjo slovenske diplomacije predlagal 6. marca. Odbor DZ za zunanjo politiko pa je danes Logarja potrdil s 13 glasovi za. Sedem poslancev je bilo proti. Logar sodelovanje med MZZ in Mors vidi predvsem na področju varnostne politike, delovanja v okviru zveze Nato ter pri zagotavljanju kibernetske varnosti.

Izrekel se je proti temu, da bi se v vsakdanjem diplomatskem dialogu osredotočali zgolj na hrvaško neuresničitev arbitražne razsodbe o meji. Glede odnosov z južno sosedo se je zavzel za krepitev medsebojnega zaupanja ob zagotavljanju spoštovanja mednarodnega prava in razsodb mednarodnih sodišč. Je pa Hrvaška "zgolj ena od sosed, s katero imamo odprta vprašanja, ki jih bomo slej kot prej rešili", je bil prepričan.

Tudi v luči trenutnih kriz, kot sta migrantska in zdravstvena, ter "takšnih, ki jih še ni", se je treba zavedati, da je treba sodelovati s sosedami za skupno dobro, je dodal.

Logar se je zavzel za okrepitev diplomatske mreže, za kar pa bodo po njegovih besedah potrebna večja finančna sredstva, torej večji proračun za MZZ. Po njegovi oceni bi morali okrepiti zunanjo službo in konzularno-diplomatska predstavništva, saj Slovenija, kot je dejal, potrebuje "dober zvočnik in dobro slušalko v tujini".

Bistvo diplomacije je sicer po Logarjevem prepričanju opravljanje dela za ljudi, torej za državljane in državljanke Slovenije. Primarni cilj diplomacije je po njegovih besedah slediti odločitvam, ki so bile sprejete leta 2003 na referendumu, to je članstvo Slovenije v EU in zvezi Nato, ter ključnim strateškim dokumentom, kot sta zunanjepolitična deklaracija in strategija. Ocenil je, da obstajajo nekateri zaostanki pri sledenju tem ciljem.

Kot je še dejal, bo v prihodnjih dveh letih in pol "visoko na jedilniku" slovenske diplomacije enoten glas slovenske zunanje politike, pomen gospodarske diplomacije, skrb za avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, krepitev ugleda Slovenije v EU, svetu in organizacijah ter slovensko predsedovanje EU. Kandidat za novega zunanjega ministra podpira tudi krepitev odnosov s Slovenci v tujini.

Sam se je označil za velikega zagovornika politike iskanja soglasja pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in dodal, da je bil v preteklosti večkrat razočaran zaradi nekaterih zunanjepolitičnih odločitev.

Glede priprav na slovensko predsedovanje EU podpira neposreden angažma predsednika vlade, ki po njegovem mnenju najlaže koordinira pristojne ministre, podpira tudi kadrovsko okrepitev direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko ter zadeve EU ter stalnega predstavništva v Bruslju in okrepitev sodelovanja z Evropskim parlamentom.

Predsedovanje EU je sicer Logar označil za zahtevno nalogo, ki bo terjala ves intelektualni, logistični, vsebinski in človeški napor, "ki ga združuje naša administracija vseh resorjev in tudi vseh vej oblasti". Preureditev prioritet predsedovanja pa bi morala biti po mnenju Logarja predvsem v smeri varovanja okolja in kriznega upravljanja.

Cigler Kralj: Prioriteta je bolj življenjski sistem socialnih pomoči

Kandidat za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je danes uspešno prestal zaslišanje pred matičnim parlamentarnim odborom. Njegovo predstavitev je podprlo devet članov odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, proti pa jih je bilo osem.

Kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v predstavitvi pred matičnim parlamentarnim odborom kot tri ključne prioritete izpostavil bolj moderen in bolj življenjski sistem socialnih pomoči, vključno s preprečevanjem zlorab, skrb za starejše in okrepitev družinske politike.

"Koalicijska pogodba je naš vozni red," je dejal. Po njegovih besedah bodo nekatere ukrepe delali medresorsko, pri uvajanju brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke skupaj z ministrstvom za izobraževanje, z ministrstvom za zdravje pa pri pripravi in izvedbi zakona o dolgotrajni oskrbi.

Kot je dejal, je ključni cilj njegove ekipe, da naredijo sistem bolj moderen, življenjski in ga približajo ljudem. Veliko procesov v življenju in delu se digitalizira, tehnologija postaja bolj prijazna uporabnikom. Vse to želijo izkoristiti pri svojem delu in omogočiti, da se tudi postopki, ki jih vodi ministrstvo, poenostavijo, olajšajo, postanejo bolj prijazni uporabnikom. V tej zvezi je kot enega ključnih procesov napovedal debirokratizacijo.

Ena od njegovih prioritet je tudi bolj moderen in življenjski sistem socialnih pomoči. Po njegovih besedah so razmere na trgu dela trenutno ugodne, rast zaposlenosti je zadnja leta visoka. Ob spodbudnih podatkih pa beležimo rekordno število prejemnikov denarne socialne pomoči. "Socialna politika je očitno še premalo učinkovita, po našem mnenju pa je tudi nepregledna in preveč neusklajena, nepregledno prepletena z družinsko in ostalimi politikami," je ocenil Cigler Kralj. Dodal je, da so posledično ukrepi medli in neučinkoviti.

Napovedal je, da bodo "sistem približali ljudem, ki ga res potrebujejo", in si prizadevali za preprečevanje zlorab.

Več poslancev je zanimalo, kako bodo v novi vladi financirali napovedane "bonbončke", kot so univerzalni otroški dodatek, brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke, vdovske in kmečke pokojnine, dodatne uskladitve pokojnin, novi domovi za ostarele in podobno. Kandidat s številkami ni postregel, dejal je le, da bo zagotovo potreben rebalans proračuna, saj da je samo na ministrstvu za delo okoli 150 milijonov evrov primanjkljaja. Kljub temu bo vztrajal pri izvedbi teh načrtov.

Tonin za izvzetje Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema

Odbor za obrambo je po petih urah razprave z 11 glasovi za in šestimi proti prižgal zeleno luč kandidatu za ministra za obrambo Mateju Toninu. V zaslišanju je Tonin med drugim izpostavil potrebo po izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema in ureditvi položaja vojakov po 45. letu.

Tonin je sicer na zaslišanju med drugim odgovarjal na vprašanja poslanca SD Sama Bevka glede spodbujanja zanimanja mladih k vstopu v vojsko in podrobneje o odnosu do naborniškega sistema. Jerca Korče iz LMŠ pa je Tonina med drugim vprašala po morebitnem izvzetju vojske iz enotnega plačnega sistema in o delovanju sindikatov. Spomnila je, da Tonin v preteklosti ni bil naklonjen delovanju sindikatov vojski.

Kandidat za ministra za obrambo kot tri glavne prioritete svojega ministrovanja vidi učinkovit in odločen odziv na epidemijo novega koronavirusa, ustavitev negativnih kadrovskih trendov v vojski ter zvišanje obrambnega proračuna. "Prihajam kot gasilec gasit požar. Ko bo ta pogašen, se bo lahko začela rekonstrukcija," je dejal v DZ.

Tonin je v uvodu današnje predstavitve pred parlamentarnim odborom za obrambo nanizal glavne težave, ki jih sam vidi v obrambnem resorju, ter predloge rešitev. Izpostavil je kadrovske težave Slovenske vojske in dolgoletno podhranjenost obrambnega sistema. "Sistem potrebuje delujoče rešitve, ki bi kadrovske trende spremenil takoj, ne čez nekaj let," je dejal.

Sedanje kadrovske trende bi kandidat za ministra obrnil z novimi načini pridobivanja kadra, zagotovitvijo primerne plače za pripadnike Slovenske vojske, pa tudi z ukrepi, namenjenimi družinam vojakov. Izpostavil je pomoč pri reševanju prvega stanovanjskega problema in dostopnosti do vrtcev ali štipendiranje otrok pripadnikov.

Tonin bi vprašanje vojakov po dopolnjenem 45. letu starosti rešil z ustanovitvijo lastne varnostne službe ministrstva za obrambo, tako bi mlajše vojake razbremenili nalog varovanja vojaških objektov.

Med prioritetami Tonina je ponovna uvedba naborništva. Kot je pojasnil, bi šlo za postopno uvajanje. Začeli bi s prostovoljnim služenjem vojaškega roka, kjer bi mladi lahko pridobili uporabna znanja iz prve pomoči, gasilske, logistične in informacijske veščine.