Delo premierja Roberta Goloba in njegove ministrske ekipe še naprej podpira nekaj manj kot polovica vprašanih, 46,4 odstotka. Delež podpornikov je po štirih mesecih padanja zdaj drugič zapored rahlo zrastel. Vlade ne podpira 40 odstotkov anketiranih, ostali so neopredeljeni.
Med strankami je Gibanje Svoboda občutneje povečalo prednost pred SDS. V primeru volitev bi največjo vladno stranko volila četrtina anketirancev, torej 25,6 odstotka, največjo opozicijsko pa 20,6 odstotka. Socialni demokrati beležijo 6-odstotno podporo, Nova Slovenija pa odstotno točko manj, 5,1 odstotka. Medtem pa je javna podpora Levice zdrsnila pod parlamentarni prag in ima le 3,9-odstotno podporo.
Med neparlamentarnimi strankami pa le še politične drobtinice za Resnico (2,1 odstotka), Pirate (1,4 odstotka) Našo prihodnost in Dobro državo (1,2 odstotka). Podpora ostalim strankam je še nižja in je razdrobljena v dobrih petih odstotkih.
Delež neopredeljenih pa se je povečal. Skoraj 18 odstotkov vprašanih ne ve, koga bi obkrožilo, skoraj 9 odstotkov pa ne bi izbralo nobene od obstoječih strank. Ostali niso želeli odgovoriti.
Sprememba na vrhu pa je med politiki. Najboljšo povprečno oceno so volivci dodelili predsednici države Nataši Pirc Musar, ki je prehitela poslanca SDS, Anžeta Logarja. Tretji ostaja zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Sledi predsednik vlade Robert Golob. Najbolje ocenjena političarka Socialnih demokratov pa je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, takoj pred gospodarskim ministrom Matjažem Hanom.
Osma je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, pred poslancem NSi Jernejem Vrtovcem in zunanjo ministrico ter predsednico SD Tanjo Fajon. Sledita predsednik NSi Matej Tonin in kot sedemnajsti koordinator Levice Luka Mesec. Najslabšo povprečno oceno pa so volivci tudi tokrat podelili predsedniku SDS Janezu Janši.
KOMENTARJI (349)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.