Je slovenska lokalna politika res prežeta s korupcijo?

Od kuhinje za 26 tisočakov, ki so jo med dokazi odpeljali kriminalisti, do priznanja, da mu je denar zanjo res posodil lokalni poslovnež. Ne zgodi se pogosto, da se politik na očitano korupcijo odziva tako neposredno, kot se je župan Moravč Milan Balažic. "Ker sem vam predstavil svojo lastno travmatično izkušnjo, to velja za vse nas. Včasih je dovolj samo kakšen nedolžen pogovor, pa si že inkriminiran. Moj podžupan, recimo, se nahaja v kazenski ovadbi zato, ker je imel v posesti 10 bikovih jajc in ker je skuhal golaž," je dejal.

Ko gre za sodne postopke, Zoran Janković velja za enega najbolj izkušenih županov pri nas. Denimo novembra, ko je bila uvedena sodna preiskava zaradi suma več kaznivih dejanj, je z mediji komuniciral po ustaljeni poti. "Pravico, kot vedno. Kot vedno pravim, sodišče je edini kraj, kjer lahko dosežem pravico, drugače prevladuje ulica," je odgovoril na vprašanje, kaj pričakuje.

Prvič, odkar je župan, so kriminalisti marca letos potrkali na vrata Saše Arsenoviča, prav tako zaradi suma gospodarske kriminalitete in korupcije. "Poteka predkazenski postopek, da se sam ne čutim krivega kljub temu, kar je tam napisano. Ampak je šlo za prizadevanje župana za to, da bi se mesto razvijalo skupaj s podporo gospodarstva, da vsak prispeva po svojih močeh," je takrat komentiral dogajanje.

Trije župani, ki se bodo na lokalnih volitvah jeseni potegovali za nov mandat, in trije postopki brez epiloga na sodišču.

"Dokler teh obsodb ni, pa velja domneva nedolžnosti. Ti ljudje lahko še vedno opravljajo funkcije, dokler sodišče ne ugotovi, da so storili kaznivo dejanje, torej domneva nedolžnosti velja vse do kazenske obsodbe," je bil jasen prof. dr. Miha Šepec s katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti UM.

"Jaz sem ponosen na svoje delo in moravški ljudje vam bodo to povedali jeseni na volitvah. Jaz grem na volitve in me ni absolutno nič strah, kakšen bo izid teh volitev." Tako Balažic. Janković pa: "Da, moja odločitev je, da bom novembra kandidat za župana Ljubljane."

Profesor Šepec sicer opozarja na paradoks slovenske korupcije: medtem ko domače in mednarodne raziskave korupcijo ocenjujejo kot resen družbeni problem, je pravnomočnih obsodb za tovrstna dejanja pri nas razmeroma malo, kar nakazuje, da storilci ostanejo nekaznovani.

"Tudi ti ljudje, ki so po naravi koruptivni, ko vidijo, da je nekdo v podobni situaciji bil obsojen, da se mu je vzelo premoženje, da je šel v zapor, se potem seveda iz strahu, da se to zgodi njemu ... korupcija pade. Če pa teh obsodb nimamo, se ti ljudje tudi ne bojijo kaj dosti te pravne represije in mogoče s takimi ravnanji nadaljujejo," razmišlja Šepec.

Sicer pa policija na leto povprečno poda kazenske ovadbe za približno 120 korupcijskih kaznivih dejanj. Letos jih je podala za 77. Devet od desetih primerov pa kriminalisti odkrijejo sami.