
Vsi so tudi vztrajali pri svojih zagovorih, danih med preiskavo oz. na glavni obravnavi. Predsednica senata je nadaljevanje sojenja napovedala za ta četrtek, ko bodo ponovno prebrali izjave prič, ki so že bile zaslišane na prejšnjih glavnih obravnavah.
Ponovno sojenje se je začelo po skoraj enoletni prekinitvi, saj je bilo lani oktobra najprej prekinjeno in preloženo zaradi Lončaričevih zdravstvenih težav, ker ga je sredi obravnave obšla huda slabost, imel pa je tudi težave s srcem in napade angine pectoris. Kasneje je zadevo zavlekla še zahteva za izločitev predsednice senata, postopek odločanja o zahtevi pa je bil prekinjen zaradi zahteve za oceno ustavnosti. Na okrožnem sodišču so namreč menili, da bi pri ponovnem odločanju v tej zadevi morali uporabiti zakon, ki je protiustaven, nastalo pravno praznino pa sodišča razlagajo na načine, od katerih so nekateri neskladni z ustavo. Maja letos, ko je bil primer dodeljen novi sodnici, pa je ta ugotovila, da so v sodnem spisu uradni zaznamki, zato je predsedniku sodišča predlagala svojo izločitev.
Začetek današnjega sojenja je sicer "popestril" zagovornik prvoobtoženega Lončariča Peter Čeferin, ki je predsednici senata pojasnil, da je obtožba nerazumljiva do takšne mere, da je obramba praktično nemogoča, "tudi sodišče pa ob takšni obtožnici ne more normalno delati". Tako se je še nekaj zagovornikov obtoženih strinjalo, da bi moralo tožilstvo pripraviti novo obtožnico, vendar je senat okrožnega sodišča odločil, da je z obtožnico vse v redu. Zatem pa se je predsednica senata pri obtožencih pozanimala, ali vztrajajo pri izjavah iz preiskave oz. prejšnjih glavnih obravnav.
Josip Lončarič, ki, kot je zatrdil, mesečno prejema plačo v višini 120.000 tolarjev, je razočaran nad državnimi organi, ob tem pa "ostaja zvest" svojemu zagovoru iz preiskave. Na vprašanja domnevni "kralj tihotapcev ljudi" danes ni želel odgovarjati, podal je le pisni zagovor, v katerem je med drugim zatrdil, "da pripadnikov rumene rase ni nikoli žalil in imenoval limone, kot mu očita obtožnica, saj je tudi njegova žena Kitajka". Zanikal je vse obtožbe, saj ni nikdar nikogar ilegalno prepeljal preko državne meje, je pa res, da je kot taksist spoznal tudi ljudi, ki so se ukvarjali s tem in so mu ponujali, naj se pridruži tovrstnim poslom. Lončarič je senat opozoril na številne laži v javnosti, ki se pojavljajo o njem, med drugim tudi, da je največji evropski tihotapec ljudi, kar sploh ne drži. "Vse, kar sem ustvaril v življenju, je bilo na pošten način, večino premoženja pa sem pridobil še v nekdanji Jugoslaviji s preprodajo sadja in zelenjave."
Tudi drugi obtoženci so sledili zgledu prvoobtoženega in vztrajali pri svojih zagovorih iz preiskave in prejšnjih glavnih obravnav, večinoma pa tudi niso bili razpoloženi za odgovarjanje na vprašanja. Krivde glede organiziranega tihotapljenja ljudi čez državno mejo ni priznal nihče, Simon Kodelič, ki je med preiskavo krivdo priznal, pa je pojasnil, da njegov takratni zagovor ne drži, saj "je bil pod prisilo ljutomerskih policistov". Tako je kot "veljavno" označil svojo izjavo s prejšnje glavne obravnave.
Kot je znano, so policisti 27. novembra 2000 v akciji prijeli 25 osumljencev, med katerimi je bil tudi Lončarič. Delo policije je usmerjala vodja skupine tožilcev za posebne zadeve, v akciji pa sta sodelovali tudi italijanska in hrvaška policija. Kriminalisti so z zbiranjem obvestil od pomladi 2000 ugotovili, da se je Lončarič kot glavni organizator kriminalne združbe povezoval z organizatorji ilegalnih prevozov iz različnih držav. Vzpostavil naj bi široko mrežo organizatorjev, ki naj bi po mnenju tožilcev sestavljali eno največjih tovrstnih združb v Srednji in Vzhodni Evropi.