>>Pekel je mesto, precej podobno Londonu,<< je pred skoraj dvesto leti na pol v šali na pol zares napisal poet Shelley, ki ga je pretresel orjaški prepad med peščico pravljično bogatih in večino svetopisemsko revnih. Če danes zares odpreš oči in greš še kam drugam kot v gledališko-restavracijski West End, šopoholične paradiže Oxford, Regent in Bond Streeta in v Fayedov Harrods ter porsheizirani poslovni City te še vedno pretrese ta isti prepad. Ne prav daleč od palač, imenitnih galerij, razkošnih restavracij in glamuroznih avtomobilov je precej drugačen London, velik London delavcev in revnih. Ko je britansko ministrstvo za okolje nedavno imenovalo deset najrevnejših predelov v Britaniji, je bilo med njimi sedem londonskih. V tem manj znanem Londonu četrtina ljudi živi samo od socialne podpore. Na vrhu je bil Newham, vzhodno in zahodno, severno in južno od njega pa preostale bedni predeli prestolnice kot so Tower Hamlets, Hackney, Haringey, Southwark... Prepad med bogatimi in revnimi in bogatenje prvih na račun drugih ni nikjer bolj očitno kot v Londonu. V veliki meri gre za posledice vladavine Margaret Thatcher, ki je privatizirala tako rekoč vse z izjemo zraka, porezala delovna mesta in socialno podporo in promovirala >>prosvetljeni samointeres<< (beri: >>pohlep<<). London se je postavil proti njeni brezobzirni politiki tako, da je na volitvah tedanje mestne vlade, imenovane Svet širšega Londona (GLC), množično volil za laburiste. Pod vodstvom levičarja Kena Livingstonea je GLC velik del svojega proračuna porabil za revne, invalidne in druge manj srečne Londončane, radikalno pocenil dragi javni prevoz v mestu, vplival na prezaproditev sredstev za izobraževanje iz bogatih v revne občine... Thatcherjeva je odgovorila na samosvoj način - z ukinitvijo GLC. Njegov vodja Livingstone, znan tudi kot rdeči Ken, je ostal v dobrem spominu mnogih Londončanov, ki so ga pozivali, naj za župana kandidira kot neodvisni kandidat, potem ko je bil konec februarja tesno poražen v skrajno nepoštenem laburističnem izboru županskega kandidata, ustvarjenem za zmago uradnega novolaburističnega kandidata Franka Dobsona, ki mu nekateri rečejo Blairjev pudelj.
Novi (sredinski) laburisti so zaradi paranoičnega strahu pred odkritim spopadom s starim (levičarskim) laburizmom, Livingstoneu uradno grozili s tem, da ga bodo vrli iz stranke, neuradno pa s tem, da ga bodo v primeru neodvisne kandidature brezobzirno razgalili - govori se tudi o škandaloznih seksualnih razkritjih. Livingstone je danes, malo po tistem ko je Dobson uradno začel županjsko kampanjo, sporočil, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, >>da bi branil demokratične pravice Londončanov<<. Drugi še rdeči laburisti so že prej ustanovili Socialistično zvezo Londona, da bi organizirano nastopili v bitki za sedeže v skupščini širšega Londona. Laburisti se v bitki za oblast v Londonu, ki ima orjaško armado 5 milijonov volilcev, ne bodo tolkli samo s kandidati drugih strank, ampak tudi med seboj.
