Lovce skrbi hitro širjenje afriške prašičje kuge po Evropi

Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač je na današnji skupni novinarski konferenci opozoril, da kljub številnim prizadevanjem lovcev ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam.

Leta 1992 je bila sprejeta zakonodaja, s katero so bila kmetijska zemljišča, ki so jih lovske družine kupile z lastnim denarjem, vpisana v zemljiško knjigo kot splošno ljudsko premoženje. Zakon o divjadi in lovstvu, sprejet leta 2004, bi moral olastniniti družbeno premoženje, a se to ni zgodilo, zato je stanje na tem področju od tega leta neustavno, ocenjujejo na lovski zvezi.

Nekdanja kmetijska ministrica Irena Šinko je lovcem dala pisno zavezo, da bodo to zadevo uredili, a je bila nato odstavljena, je pojasnil Bradač.

V lovski zvezi si obenem prizadevajo za sprejetje predloga novele zakona o divjadi in lovstvu, ki je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Ta na novo določa, da je divjad lastnina države. Predlog zakona lovski zvezi obenem nalaga nove obveznosti, kot je izdaja dovolilnic za lovske goste, dopolnjuje pa tudi varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja. S predlaganimi spremembami bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo sicer veljale za delovne pse, med katere sodijo tudi lovski psi.

Lovce skrbi hitro širjenje afriške prašičje kuge po Evropi

Lovce sicer precej skrbi hitro širjenje afriške prašičje kuge po Evropi, predvsem v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Lovska zveza v zadnjih treh letih sodeluje pri aktivnostih za preprečevanje in zgodnje odkrivanje te bolezni pri divjih prašičih. Med drugim so na območjih visokega tveganja aktivirane posebne skupine za iskanje poginulih divjih prašičev v naravi, je predstavil direktor strokovne službe lovske zveze Božo Zakrajšek.

"Dejstvo je, da moramo lovci izvajati ukrepe proti afriški prašičji kugi, če se želimo izogniti omejitvam in prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe s to boleznijo pri divjih prašičih," je izpostavil Zakrajšek.

Tako Zakrajšek kot Bradač sta sicer prepričana, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo ta bolezen pojavila tudi v Sloveniji.

Med lovci še naprej poteka humanitarna akcija zbiranja sredstev za pomoč v avgustovskih poplavah prizadetim lovcem. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da jim bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov.

Avgustovske poplave so veliko razdejanje povzročile tudi pri samih ribičih ter na vodotokih in populaciji rib. "Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov," je dejal predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl.

Ribiče po njegovih besedah sicer skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave. Kot je pojasnil član upravnega odbora ribiške zveze in predsednik Zveze ribiških družin Celja Boštjan Peter Zagožen, pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode. Zagožen je ob tem pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov.

Žaberl je obenem opozoril, da država zamuja pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov na področju ribištva. Po nastopu vlade Roberta Goloba je novo vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te stvari pospešilo, ampak po mnenju ribiške zveze na nepravilen način. Pripomb in predlogov ribičev niso upoštevali, prav tako jih niso povabili na usklajevanje ribiško-gojitvenih načrtov z ostalimi deležniki.

Predsednik ribiške zveze je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023, 2024 in 2025. Kot so jim pojasnili na ministrstvu, obljubljene oprostitve plačevanja koncesij ne bo, zaradi omejitev EU pri dodeljevanju pomoči in drastičnem zmanjšanju finančnih sredstev za ribiški sektor.