Državni zbor (DZ) je namreč zakon o divjadi in lovstvu dokončno sprejel januarja, po tem ko je državni svet (DS) vložil odložilni veto. Pravico, da lahko vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, ki jih sprejme DZ, daje državnemu svetu zakon o ustavnem sodišču. Sklep je podprlo 32 svetnikov od 35 navzočih, eden je bil proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala.
DS ugotavlja, da naj bi bil omenjeni zakon, ki ga je DZ sprejel po številnih zapletih in polemikah, v neskladju z vrsto ustavnih določb.
Zakon nekatere spravlja v podrejen položaj
Po mnenju državnih svetnikov naj bi namreč zakon lastnike kmetijskih in ostalih zemljišč, na katerih se nahajajo lovišča, postavljal v podrejen oziroma celo v neenakopraven položaj z lovskimi organizacijami. Lastnikom zemljišč namreč, kot ugotavlja DS, ni zagotovljeno sodelovanje pri oblikovanju lovišč. Prav tako naj bi z novim zakonom o lovstvu kršili lastninske pravice lastnikov zemljišč.
Lovišča se namreč ustanavljajo ne glede na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov in brez soglasja lastnikov, s čimer je njihova lastninska pravica bistveno omejena, še ugotavljajo državni svetniki. Ker jim za takšno zmanjšanje upravičenj iz lastninske pravice ni dano ustrezno nadomestilo, pomeni takšna ureditev po mnenju državnega sveta kršitev 69. člena ustave.
DS tako ugotavlja, da je omenjeni zakon v nasprotju s kar nekaj členi ustave, o čemer pa bo podrobneje razsojalo ustavno sodišče.
