'Narava in naša prihodnost se ne rešujeta na sodiščih'

Države se ves čas otepajo odgovornosti, ko gre za okoljske ukrepe, težko sprejemajo zaveze, še težje jih izpolnjujejo. So torej sodišča prava pot?  "Narava in naša prihodnost se ne rešujeta na sodiščih. To bi bil skrajen ukrep, sprejeti je treba drugačne ukrepe," meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da so energetski prehodi na obnovljive vire prepočasni. 

Medtem letos spet poročamo o vremenskih ekstremih. Po lanskih katastrofalnih poplavah smo imeli rekordno toplo zimo, najtoplejši februar, najbolj zgodnjo tridesetico, tudi prva polovica aprila bo, kot kaže, najtoplejša v zgodovini. In podobno je tudi drugod. Se spremembe dogajajo še hitreje, kot so predvidevali znanstveniki? "Zadnje pol leta presenečata kontinuiteta, rekord za rekordom že peti mesec, in globalen pojav rekordov. Obseg je večji, kot smo pričakovali, in hitrost tudi, žal."

Kakšna je možnost za novo ledeno dobo?

Ena od najnovejših študij naj bi kazala na verjetnost, da se severnoatlantski tok, ki poleti hladi, pozimi pa greje severno in zahodno Evropo in s tem blaži temperaturna in padavinska nihanja, ustavlja. Že Al Gore je možnost, da se bo ta tok ustavil, omenjal v dokumentarcu Neprijetna resnica, ampak klimatologi te nevarnosti niso posebej izpostavljali. "Tok se že upočasnjuje, vendar da bi se ustavil, je malo verjetno, bolj nas mora skrbeti, da nas bo grelo. Če bi pa do tega prišlo, bi tudi v Evropi zaznali padec temperature, pri nas pa bi poleg nižjih temperatur imeli še sušno obdobje," ocenjuje Kajfež Bogatajeva, ki se sprašuje, kaj bi v resnici bilo huje: mraz ali biti brez vode. 

Napovedi, da je pred nami lahko nova ledena doba, se ji zdijo pretirane. "Bilo bi sicer precej ironično, da bi se ves svet grel, Evropa pa bi imela nek drug izid, na katerega bi se težko prilagodili."

Edino zdravilo je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. "Prvi korak je zmanjšanje porabe električne energije, drugi korak je zamenjava vira na manj ogljični vir. Glavna težava Slovenije je še promet, kjer opažam, da ni nobenega ukrepa," opozarja Kajfež Bogatajeva. 

Velika debata v zadnjem času je bila tudi zaradi kurjenja lesne biomase. So drva in boj proti klimatskim spremembam kompatibilni? "Seveda, ker les je obnovljiv vir energije in naš energetski program daje močan poudarek lesni biomasi," dodaja klimatologinja, ki meni, da je šlo pri novem energetskem zakonu predvsem za komunikacijski šum. "Vaške toplarne z dobrimi kotli so ob naši razpršeni poselitvi celo neka rešitev. Sredi mesta, sredi kotline pa moramo paziti, da se kuri res kvaliteten les. Žal nimamo ne idealnih kurišč niti ne najkakovostnejšega lesa, ki je postal drag," poudarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da potem ljudje ne pazijo, kaj kurijo.