'Crkne' ena žarnica in zato ne dela niti ostalih 99

"Več je ozaveščenosti. Na splošno o potrošništvu, o naših navadah, kupovanju nepotrebnih stvari. Da damo morda nekaj prej popraviti, kot pa da zavržemo," trend zadnjih let za 24ur.com opiše Zala Popič Jazbec iz društva Ekologi brez meja, ki stoji za omenjenim projektom popravljalnice prazničnih lučk.

Združili so jo tudi s praznično izmenjevalnico, cilj dogodka pa je bil zmanjšati količino določenih odpadkov, ki nastajajo v decembru, in pokazati, da tudi odslužene lučke lahko znova zasvetijo, nezaželeni okraski pa zablestijo v novem domu.

Obiskovalci so si na postavljenih mizah lahko izmenjali okraske: puščali tiste, ki se jim morda to leto barvno ne ujemajo ali so se jih naveličali, s seboj pa vzeli "nove", ki so jih tam pustili drugi obiskovalci. Nekateri pa so ob strokovni pomoči serviserja ugotovili, katere lučke so res za stran in katere bodo lahko še nekaj časa služile svojemu namenu.

"Ljudje se vse bolj zavedajo ekoloških problemov v svetu in tudi v Sloveniji. Pojdite pogledat tja na Cesto dveh cesarjev, tam je gomila elektronskih odpadkov. Kar se pa tiče teh novoletnih lučk, je pa vedno večji trend, da se popravljajo. Gre tudi za čustveno navezanost," mojster Jurij Oražem v roke prime lučke s svoje mize, za katere pravi, da so bile izdelane tik po drugi svetovni vojni. "Ta vtikač je še okrogel in ne gre v nove vtičnice, po tem vem. In so ga zbrusili, da gre zdaj v to novo vtičnico," pokaže.

Serviser v okviru tega projekta lučke v središču Ljubljane eno popoldne sredi decembra popravlja že tretje leto zapored. In kaj je bila najpogostejša težava? "Pregorele žarnice," odgovarja. Ustrezne nadomestne pa je težko najti, ne gre vsaka žarnica v vsako luknjo, priključki so različni. Različne so tudi napetosti.

Skozi njegove roke so poleg tako starih povojnih lučk, kot nam jih je pravkar pokazal, šle tudi take, ki so imele kabel dolg 100 metrov, nanj pa je bilo nameščenih 1200 lučk. Nekatere svetlobne verige mu uspe obuditi nazaj v življenje, kdaj pa vseeno ne gre, čeprav se trudi.

"Enkrat je prišla gospa, ki je postavila smrekico in nanjo navesila lučke. Ko je bilo praznikov konec, je hotela po svetih treh kraljih te lučke pobrati dol, pa ni šlo, zato je kabel razrezala. In potem je od mene pričakovala, da bom te razrezane kose spravil nazaj skupaj. Ker sem videl, da je zelo navezana na te lučke, sem jih odnesel v delavnico in jih še tam nekaj časa mrcvaril, vendar ni šlo. Poklical sem jo in jih je prišla iskat, kar pomeni, da je bila res močno navezana," zmaje z glavo.

Pred njegovo mizo so se tudi letos vrstili tisti, ki so želeli, da vsebina njihovih vreč oživi nazaj. Denimo upanje, da bo spet zagorel stari leseni svečnik, ki je v last družine prišel s Švedske.

Miha je prinesel štiri komplete starih lučk: "Ne delajo več, so mi pa bistveno bolj všeč kot te, ki se dobijo zdaj in so samo LED. Starejše lučke, ki sem jih bil vajen od otroštva, so dajale bistveno lepšo, toplo svetlobo. Te, ki jih zdaj nosim s seboj, pa so iz otroštva mojih otrok, tako da imajo tudi družinsko dediščino. Verjetno ena lučka v nizu ne gori več in potem zato ne dela celoten sistem," pojasni, kaj je pred začetkom praznikov prinesel v popravilo.

Čustveno vrednost imajo tudi lučke, ki jih je prinesla Dorotea. V rokah drži lučke, ki so bile last pokojnega tasta in jih je zdaj družina želela znova usposobiti v spomin nanj: "Mojster jih ni uspel v celoti popraviti, ampak nam je dal žarnice, tako da bomo poskusili doma. Kajti najtežje je dobiti rezervne dele, ker se tega več ne dobi. Zdaj bo mož z malo svojega znanja o popravilu električnih izdelkov poskušal dokončati delo mojstra. Veliko šteje že to, da je testiral in ugotovil, v čem je problem," je zadovoljna s spretnimi rokami.

Anja se šibi pod težo polne škatle: "Mama mi je spakirala vse to. Nekatere so delale še lani, zdaj več ne. Te so sploh stare, bi rekla, da 40 let, te so 20," našteva, ko nam razkazuje vsebino materinega paketa. Na Facebooku je videla oglas za popravljalnico in prihitela je takoj po službi.

"Mar ni škoda metati stran, če se nekaj da popraviti?" se medtem sprašuje Helena, ki prav tako stoji v vrsti. Strinjata se tudi Tomaž in Majda: "Škoda kupovati nove in stare kar tako metati stran. Saj imamo še veliko drugih lučk, ampak ni prav metati stran, hkrati pa ni prav skladiščiti doma stvari, ki ne delujejo, zato bi to radi uredili," razložita, zakaj sta prišla.

"Bi se sam lotil tega popravila, ampak najprej me zanima, ali bo mojster rekel, da se to sploh da. In če se dobi nadomestni material," doda Tomaž. Prinesla sta tako notranje lučke, ki so nekoč krasile praznižno drevesce, kot zunanje, ki so ovijale ograjo. Priznata, da so doma veliki ljubitelji praznične svetlobe, hkrati pa vsako leto začenjajo okraševati prej. "Zunaj je hitro tema, kratek dan je in prav, da si osvetlimo,," je prepričana Majda. "Zakaj ne že novembra, ki je najbolj siv in depresiven mesec?" razmišlja.

In v njuni okolici še zdaleč nista edina. V smehu pravita, da na Vrhovcih kar tekmujejo, kdo bo lepše okrasil svojo hišo. "Imamo sosede, ki so začeli že z vrtovi. Ograje, stebri, drevesa, žive meje. Ena ulica je videti, kot da so šli v skupno nabavo lučk," vzneseno opisujeta praznično vzdušje v predmestnem naselju Ljubljane.