Luka Koper posledic zaprtja Hormuške ožine še ne čuti

Če bo ožina po današnjem odprtju, ki je sledilo dogovoru o premirju med Iranom in ZDA, ob morebitni vnovični zaostritvi razmer v prihodnje spet zaprta dlje časa, bodo krizo najprej začutile azijske države, ki so največji kupci nafte z Bližnjega vzhoda. Ta kriza pa se bo prenesla na vse druge države in podjetja, ki poslujejo z Azijo, pričakuje Belič.

"Vemo, da Luka Koper veliko posluje z Azijo, največ s Kitajsko. Zato poslovanje zagotovo ne bo več takšno, kot je danes. Težko rečem, ali se bo pri pretovoru kontejnerjev in avtomobilov to poznalo za pet ali 10 odstotkov, ampak vplivi vsekakor bodo," je dodal.

Kljub izzivom pa Belič meni, da ima koprsko pristanišče dobro strategijo odpornosti ter je zmožno hitro in učinkovito zamenjati poslovne partnerje oziroma vrsto blaga, ki prihaja.

Sicer pa po Beličevih besedah zaradi dviga cen nafte, ki je prav tako posledica vojne na Bližnjem vzhodu, krizo trenutno čutijo le ladjarji. Ti bodo del stroškov prenesli na stranke, te pa na končne kupce, je dejal.

Na letošnjem Logističnem kongresu, ki bo v Portorožu potekal še v četrtek, se sicer posvečajo razpravi o prihodnosti in spremembah v slovenski in svetovni logistiki. Govorili bodo tudi o tem, kam se razvija svet oskrbovalnih verig.

Poslovni strateg in predavatelj Igor Jakomin je kot glavno težavo slovenskega logističnega sektorja izpostavil infrastrukturo. Meni, da možnost vožnje po odstavnem pasu avtoceste ni pot v pravo smer, podobno velja za gradnjo tretjega pasu. Preobremenjene ceste, gneča in odprta gradbišča med drugim ustvarjajo izgubo v logističnem sektorju. Zato Jakomin predlaga izgradnjo drugega obroča okoli Ljubljane, na katerega bi preusmerili tranzit.

Investicije v tretji pas bodo pomenile investicije v vse nadvoze, kar bo potencialno ustvarilo še večjo gnečo in finančno izgubo. Prodaja kritične letalske infrastrukture je bila po njegovem mnenju napačna odločitev, zaradi katere je danes v Sloveniji razvit le tovorni (cargo) prevoz.

Jakomin meni, da si "ni treba izmišljevati tople vode", ko gre za celostne in trajnostne rešitve v logističnem sektorju. Prepričan je, da mora država zgolj prepisati tuje zgodbe o uspehu in izpeljati potrebne reforme.

Najprej je treba sprejeti jasno nacionalno logistično strategijo, s tranzita preiti v logistiko z visoko dodano vrednostjo, pospešiti investicije in pametno namenjati finančna sredstva predvsem za proge, letališča in ceste ter odpraviti birokratske ovire in postaviti jasna pravila.

Logistična podjetja namreč težko pridobivajo zemljišča blizu avtocest, ker ima večina teh status kmetijskega zemljišča. Jakomin v spremembi statusa vidi del rešitve.

Poleg tega zagovarja pospešeno digitalno in tehnološko preobrazbo panoge, nujno vlaganje v ljudi in znanje s poudarkom na okrepitvi kariernih poti posameznikov ter povezovanje in sodelovanje slovenskih logističnih podjetij.