Slovenija

Dolenjski delinkvent, ki je postal specialec

Ljubljana, 26. 12. 2020 07.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Daniel Fazlić
Komentarji
167

Luka Zorenč je nenavaden človek, ki ima preveč energije in je neverjetno trmast, po njegovem tudi debel. Zadnje čase ga javnost bolj pozna po knjigi Ris, v kateri je opisal svoje življenje v specialni vojaški enoti. Knjiga ni polna olepševanj in romantike, ampak resničnosti, znoja in krvi – ne nujno v tem vrstnem redu.

"Edina stvar, o kateri odločate sami, je um v vaši glavi. Ta vam bo govoril, da odnehajte. Ampak vi ste gospodarji svojih misli … Kandidati, poslovite se od sveta! Tukaj bi vas moralo biti 40, prišlo vas je 35. Nekateri so stisnili rep med noge, še preden se je sploh začelo. Strahopetci! Vi imate vsaj toliko jajc, da ste osebno prišli sem, zato da vam spodleti!"
"Edina stvar, o kateri odločate sami, je um v vaši glavi. Ta vam bo govoril, da odnehajte. Ampak vi ste gospodarji svojih misli … Kandidati, poslovite se od sveta! Tukaj bi vas moralo biti 40, prišlo vas je 35. Nekateri so stisnili rep med noge, še preden se je sploh začelo. Strahopetci! Vi imate vsaj toliko jajc, da ste osebno prišli sem, zato da vam spodleti!" FOTO: Miro Majcen

Z njim sem se do zdaj že večkrat pogovarjal – sicer je nekdanji specialec zgovoren, a bistvo svojega razmišljanja je zapisal v knjigi Ris. Najin prvi pogovor je bil o njem in o njegovem delu, o tem, kako je uspel in kje mu ni uspelo, drugi pogovor je bil v letalu, ko naju je v večna lovišča skoraj poslala štorklja, zadnji pa je bil v sredini decembra, ko je imel čas. Kot je moč razbrati iz knjige, dolgčasa in mirnega stanja ne mara, zato ga ne boste dolgo našli na enem mestu – po novem letu odhaja v Kenijo. Doma je veliko dela, a osebni izzivi so pomembnejši. 

Zgodovina razvoja in odhoda v vojsko je zanimiva, predvsem ker beremo o transformaciji dolgolasega dijaka, ki se uči za veterinarskega tehnika, nato pa se prelevi v ljubljanskega huligana, kasneje pa postane del Slovenske vojske. 

V najinem prvem intervjuju ste lahko prebrali podobno zgodbo, kot jo je možno prebrati v knjigi, a v bolj omejenem obsegu. Vse razmišljanje, ki ga novinar nato spravi v besedilo omejene dolžine, je vedno filtrirano, pri pripravi knjige pa so sodelovali pisci in odvetniki, saj je bilo pričakovati, da se bo Slovenska vojska odzvala. To smo pogosto doživeli tudi novinarji, ker Vojska res ne mara, da bi pisali o njej. Odvetnik Klemen Vogrinec, ki je svetoval Luki, pozna nekaj podobnih primerov.  

"Tresel sem se kot šiba in gledal pomodrele ustnice ostalih kandidatov. 'Zakaj niste dodatno oblečeni?' je vprašal inštruktor Legenda. 

'Nismo vzeli puhovk s sabo. Nismo jih imeli vsi, zato smo se odločili, da gremo brez.' 

'Me je..te v glavo?' 

'Ne, inštruktor Legenda. Naročeno nam je bilo, da moramo biti vsi enotno spakirani.' 

'Debili!' je prebledel Legenda." 

 

Ris

Med branjem knjige je ves čas moč razumeti stik oziroma borbo med neuspehom in uspehom. Kako je dolenjski delinkvent spravil življenje v red in kako mu je to začelo metati kolena pod noge. Mazohistične težnje, preizkusi pri selekciji pripadnikov specialne enote – gre za enega najtežjih poklicev na svetu. Pa da ne boste mislili, da gre za nekakšne superheroje. Daleč od tega. Navadni ljudje, ki imajo enake težave kot ostali, a jih ni sram priznati, da se je treba zjokati, ko pride do tega. Pa veste, zakaj? Ker se dokazujejo sebi, ne drugim, čeprav jih drugi ocenjujejo. In to Luka v knjigi lepo pove.

V knjigi Luka predstavi svoje razmišljanje, saj je, kot pravi, nastajala že nekaj časa – snovati jo je začel, še preden je šel iz vojske. Na srečo bralca ni bilo vse odvisno samo od njega, zato je ta dolgi zapis urejala tudi Sara Primec, ki ga pozna in razume. Človek med branjem knjige počasi začenja razumeti dolenjskega fanta, ki se je dokazal in začel razmišljati, da bi mogoče naredil kaj več. V ZDA je opravil eno najtežjih specializacij za pripadnika specialne enote, a tega znanja v Sloveniji ne more uporabiti, vzrok pa je seveda birokracija. Kasneje je postal tudi pomočnik inštruktorja in nato tudi inštruktor, ki je kandidate peljal skozi pekel, ki ga je sam preživel. Kako pa je to sprejel?

V vojski se je začel vrteti na mestu, glede želje, da bi več delal več na svojem področju, kot vojaški medicinec, ni mogel veliko narediti. Čeprav se je uril tudi v ameriških bolnišnicah, na terenu in še kje, je moral v Sloveniji opraviti tečaj bolničarja pri Rdečem križu, da je lahko pomagal v civilnem svetu. Odziv vojske je bil, kot pravi, pričakovan: "Številka je šla ven. Vojska je ujeta v sistem javnih uslužbencev in tu so potrebne spremembe." Kot pravi, je slabo financiranje pripeljalo do tega, da vojaki in sistem pogosto stopicajo na mestu, in ta nima več veliko manevrskega prostora. 

"'Kje si, Danijel?! Ti imaš RGW, tukaj moraš biti!'

'Vodnik, izgubil sem RGW (raketomet, op. p.).'

'Kako zaboga ti je pa to ratalo?' 

'Ne vem, verjetno mi je padel dol z nahrbtnika.'

'In kako, da tega nisi opazil? Piz.. si smotan.'"

 

Ris

"Začel sem čutiti, da sem ujet na mestu, da ne napredujem več," pravi Luka in pove, da je služba zanj počasi postajala rutina, zato je iskal dodatne izzive, ki bi ga izpolnili. V knjigi zapiše, da so kot specialci pogosto opravljali posle, ki so jih na istih misijah opravljali rezervisti v drugih državah. "Niso nas uporabljali za to, za kar smo namenjeni. Usposabljali smo se za zadeve, ki jih potem nismo nikoli opravljali." Jasno pove, da je Slovenska vojska vrhunsko izurjena, da ima izjemne posameznike, ki jih moramo podpreti in jim zaupati, da opravijo naloge, za katere so se dolga leta usposabljali.

Luka Zorenč (tretji v vrsti). A pri selekciji je dobil grajo: "Na pehotnih pohodih ste lenarili in varčevali z energijo. Drugi dan ste zaspali v postroju. Poleg vsega tega naj vas opomnim, da ste enkrat že bili tu! Veste, kako stvari potekajo! Imeli ste eno leto časa, da se pripravite na selekcijo, ki ste jo že enkrat opravljali. Se vam ne zdi to neverjetna prednost pred ostalimi? Vi pa še vedno počivate in goljufate!"
Luka Zorenč (tretji v vrsti). A pri selekciji je dobil grajo: "Na pehotnih pohodih ste lenarili in varčevali z energijo. Drugi dan ste zaspali v postroju. Poleg vsega tega naj vas opomnim, da ste enkrat že bili tu! Veste, kako stvari potekajo! Imeli ste eno leto časa, da se pripravite na selekcijo, ki ste jo že enkrat opravljali. Se vam ne zdi to neverjetna prednost pred ostalimi? Vi pa še vedno počivate in goljufate!" FOTO: Miro Majcen

Glavna stvar, ki jo je Luka pogrešal v vojski – in to je se postopoma vidi tudi v knjigi – je občutek koristnosti in osebnega napredovanja. 9. februarja 2020 je dal odpoved, nekaj dni kasneje pa je že bil v Keniji, kjer je uril rangerje, osebe, ki so v rezervatih ščitile ogrožene živali. "Ko sem se dobil z B. in mi je povedal, kaj od mene želi in kaj potrebuje, sem po dolgem času  imel občutek, da je moje delo cenjeno." V dolgem monologu, v katerem se je tudi razburjal, pove, da denar sploh ni bil v igri – temu se je ob prvem odhodu tudi odpovedal – ampak je bil važen občutek, da počne nekaj koristnega. 

V začetku januarja tako ponovno odhaja v Kenijo, kjer bo rangerje učil taktično medicino. To je zanje nujno znanje, "saj delujejo proti krivolovcem, poleg tega pa jih lahko napadejo živali, ki nad njimi niso vedno navdušene. Sloni so si zapomnili, da jim ljudje pogosto povzročajo bolečino in smrt, zato lahko hitro postanejo agresivni." Po nekaj tednih v Keniji pa bo še nekaj mesecev ostal v Južnoafriški republiki. "Za medicino sem primarni inštruktor, za vse ostalo, od streljanja do taktike, pa pomožni,"  pove. 

"Ampak ne smemo delati tako, ker so to delali že dvajset let," je bila ena od izjav bodočega kolega, ki ga je pritegnila. V knjigi je videti ta razkol, ki ga premakne na delo v Afriko. Pogovor z Luko Zorenčem nikoli ni kratek, saj premore neverjetno število zanimivih zgodb, predvsem pa nima tako velikega ega, da bi ga bilo sram priznati, da se je zmotil in doživel kakšen poraz. Večino zgodb – od pretepov z Violami pa do misij v tujini – je zapisal v knjigi. Za drugo pa že dela zapiske. Sestavlja zgodbe, ki jih je doživel v tujih krajih, a v njegovem srcu je domovina še vedno na prvem mestu. Upa, da se bo zaradi knjige Ris več mladih odločilo za prostovoljno služenje vojaškega roka.

"'Res čudno, da je tukaj. Čisto sama, samcata. Očitno jo je nekdo pozabil.' S polnim naročajem orožja sem stopil do vrat in pobral tisto čudno postavljeno puško. Klink. Široko sem razprl oči. V naslednjem trenutku sem že bežal, kolikor so me nesle noge. Spotaknil sem se in zletel po stopnicah s podesta, kolikor sem bil velik in debel. Z orožjem v rokah sem padel najprej na koleno in potem na glavo. Še 'mrtev sovražnik' – inštruktor Burpi – je vstal od mrtvih in pogledal, ali si nisem slučajno zlomil noge. 'Sreča je na strani hrabrih … Ali pa neumnih, kakor vzameš,' se je zarežal inštruktor Hidravlika." 

 

Ris

Osnovno sporočilo, ki ga knjiga prinaša bralcu, je dejstvo, da ne smemo nikoli obupati. Lahko se zjočemo, lahko za nekaj časa obupamo, a vedno, ne glede na ovire, iščemo pot k cilju.
Osnovno sporočilo, ki ga knjiga prinaša bralcu, je dejstvo, da ne smemo nikoli obupati. Lahko se zjočemo, lahko za nekaj časa obupamo, a vedno, ne glede na ovire, iščemo pot k cilju. FOTO: Miro Majcen
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (167)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

borjac
01. 03. 2021 10.09
Ali je Tonin že protestiral, mogoče pa bi mu ta Ris našel izgubljeni kamionček, šalo na stran, največ navadnih vojakov zapusti SV zaradi mobinga, in izživljanja poveljujočega kadra nad vojaki, sposobni so celo seksualno nadlegovanje vojakinj, pokriti in zamolčati, kar se pa tiče plač , navadni vojaki dobijo povprečje SLO OD, nadgradnja poveljujoči kader in razni brigadirji, analitiki pa dobesedno žrejo denar z veliko žlico, za nič dela.
marmilan
01. 03. 2021 09.07
+2
Ma naj že te tabornike se ukine. Kaj rabimo mi to sv, samo za kanon futer. Okrepit policijo in basta.
fasulas
01. 03. 2021 10.20
+0
Mnenje zavaljenega mulca s kavča. Pridi v SV in se dokaži. Razen če si mladoleten je potrebno še mal počakati, da se odtrgas od mamine zize.
Balki30
27. 12. 2020 17.54
+2
Debel...debel....pa to
Uporabnik1888402
27. 12. 2020 16.20
+9
Kako je on s kartoteko sploh prisel v vojasle vrte? Koliko je taksnih? In pravi, da naj jim zaupamo ...
vicente
27. 12. 2020 15.59
+16
to ni tak uspeh,najbolj je uspel znani dolenski delikvent in kaznjenec ki je predsednik vlade
tovarišinajuriš
27. 12. 2020 17.26
+11
FAUSTOS1
27. 12. 2020 14.37
+8
DELIKVENT Z ZNAČKO-to je najslabše kar se lahko zgodi, a tirani potrebujejo take ljudi brez moralne zavesti ,da ti izpolnjujejo njihove tiranske zapovedi oz twiter navodila.
+11
Drastično pomanjkanje kadra v vojski... .ker kamor koli pogledam,so vabila ,da se pridružiš vojski.....tole reklamiranje vojske pa samo pomeni,da so po novem,dobrodošli tudi delikventi,sitne ribe,banderaši....samo da dobijo nov kader.....👎👎
fasulas
01. 03. 2021 10.22
In kaj je tu narobe? A ne dela na enaki način ameriška vojska?
Uporabnik1725083
27. 12. 2020 13.35
+11
Oktobra prispevek... decembra prispevek... kok ste brezvezni z nabijanjem o tem tipu. Kot da je Rambo...
Apostol1
27. 12. 2020 12.22
+4
Take ljudi kot je on jaz pomilujem in zaničujem seveda ne želim mu pa nič slabega in upam , da bo nekoč spoznal svojo zmoto ib svojo energijo uporabil , kot jo na primer uporablja Pedro Opeka in pa še malo morje neimenovanih ljudi , ki pomagajo ljudem , ki so pomoči potrebni. Občudejem in spoštujem zdravnike , ki zdravijo ljudi. Občudejem in spoštujem umetnike , ki so dali človeštvu ogromno lepih stvari in ne nazadnje občudejem tudi politike , ki so ljudem , dali mir in blagostanje in eden takih je bil tudi Josip Broz Tito.
Jožajoža
27. 12. 2020 13.13
+7
take ustvarja skrajno desna vlada. samo čakajo,dobro plačani,da jih skrajno desna vlada aktivira,da bodo delovali proti lastnemu narodu,ko se bo zgodila ulica.
_Nico_T_
27. 12. 2020 21.38
-3
Jožajoža
27. 12. 2020 12.19
+6
Med gosti nedavne slovesnosti ob 30. obletnici ustanovitve brigade Moris v Kočevski Reki je bil tudi zapornik Igor Bavčar z visokim korona dodatkom ,ki jih deli janšistična vlada po "prijateljskih" linijah.
Uporabnik1725083
27. 12. 2020 13.33
+8
In Krkovič, ki se je sam s činom Brigadir povišal v generala... in do penzije ni sprejek dejstva, da ni general ampak Brigadir (najvišji častniški čin). Brigadni general v SV ne obstaja.
Polulan
27. 12. 2020 11.46
+4
Pač še en desničar. Kr neki
FAUSTOS1
27. 12. 2020 11.31
-1
Tej osebi janšist twitne naj proti mirnim prebivalcem uporabi vso nasilje ,ki ga primore nato sledijo slike kako specialec davi nemočno mamico z otrokom ali ustreli novinarja v oko ,da ta oslepi oz osebno z vodnim topom pokosi starčka ,ki mirno vse gleda-janšistično propagadna knjiga,kot jih izdajajo v totalno militarističnih državah.
Pomemben petelin
27. 12. 2020 10.30
+7
Jaz sem proti kakršnkoli reklami za vojake ali vojsko mogoče Šindlerjev seznam ali podobno ,ker je vojna beda ne prinaša nič dobrega samo psihopati pridejo na svoj račun iživljanja nad nemočnimi.
Crni tulipan
27. 12. 2020 09.08
+18
Specialci se ne kazejo v javnosti, ne policijski, ne vojaski!
Herba
26. 12. 2020 20.42
-18
Slovenski specialci? Jugo vojska je imela specialce, slovenska vojska pa niti bosega Kekca nebi dohajala, kaj šele kakšno drugo specialno enoto. Ko je bilo malček bolj konkretno v tujini, so jih takoj morali iskat s falkonom. Najboj trpijo v naši vojski tisti liki v častnem vodu, pa še to zaradi stanja na mestu.
Ernest
26. 12. 2020 21.31
+18
Jugo vojska ni imela ničesar, ko je 1991 začelo bit vroče, je razpadla v prafaktorje! Njeni veleumni oficirji in specialci pa so povzročili cel kup vojnih zločinov in se šli vojno dobičkarstvo...na vseh straneh da ne bo pomote. Ne bluzi...
MladInPerspektiven
27. 12. 2020 09.42
+5
Ernest je je imela samo poveljniki so zatajili....vsi so želeli veliko SRBIJO drugi veliko Croacijo ...zato je šlo fijuuu
Ernest
27. 12. 2020 12.20
-2
Vojska ki je proizvedla takšne poveljujoče kot si sam omenil ni vojska ampak politična stranka...ki z profesijo vojske nima veliko skupnega. To se je kasneje lepo videlo, ko ne eni ne drugi sploh niso znali vojskovati med seboj...pač pa so se ukvarjali z povsem drugimi rečmi
_Nico_T_
27. 12. 2020 21.42
+1
Kuku456
26. 12. 2020 20.30
+2
Iz ene skrajnosti v drugo
culokafrija
26. 12. 2020 19.45
+1
Komandos, v knjigi ''pravljice za lahko noč, otroci''
batom@pinkponk.com
26. 12. 2020 18.43
-1
To je cvetober slovenske vojska.
PeaceSellsButWhosBuying
26. 12. 2020 18.06
+3
Vikica
26. 12. 2020 17.15
+3
Kje je pa Mitja Kunstelj a kdo ve
zurbrigen
26. 12. 2020 18.42
-4
Tam okoli Metelkove nekje se zadeva, Je pa mićo ene šest levelov višje od vseh špecjalcev skup, obvlada tip svašta, je pa treba nanga merkat da se izgubi v hosti, zato ene 25 let sploh ni bil v gozdu, pač preventiva je preventiva.