Avtorja prispevka: Janez Usenik in Danica Ksela
Lukašenka nekateri opisujejo kot zadnjega evropskega diktatorja. Zmago na volitvah je razglasil že uro po tem, ko so zaprli volišča, v Belorusiji pa je znan tudi kot nasprotnik svobodnega tiska in zatiralec človekovih pravic. Neodvisni novinar Yuri Svirko je povedal, da se je Lukašenko nekoč opisal kot deblo drevesa: predsednik je deblo, parlament, vlada in sodišče pa so veje, pa tudi mediji so le ena od vej tega debla.
V Evropi velja za nezaželenega gosta, kot so nam povedali na zunanjem ministrstvu, na uradni obisk v Slovenijo gotovo ne bi bil povabljen. Andrej Logar je povedal, da je v tem primeru šlo za zasebni obisk, za katerega je bilo potrebno pridobiti vizo. In v skladu s tem je Slovenija ravnala in omogočila ta zasebni obisk predsednika v Sloveniji.
Pri zasebnem obisku pa se seveda upoštevajo drugi kriteriji. Da bi predsedniku Belorusije turistični vizum zavrnili zaradi strahu pred njegovo migracijo, je seveda nemogoče. Tujcem vstop v Slovenijo sicer lahko preprečijo tudi policisti, vendar le v primeru, če gre za osebo, ki je bila iz Slovenije izgnana ali pa je zanjo razpisana mednarodna tiralica. To v Lukašenkovem primeru seveda ne pride v poštev. V mednarodnih odnosih sicer res obstajajo tudi države, ki naj se jih ne bi obiskovalo ali imelo stikov z njihovimi voditelji.
"Gre za vse tiste države, proti katerim veljajo sankcije Združenih narodov in tiste države, za katere je Evropska unija sprejela ustrezna priporočila, da naj ne prihaja do uradnih delovnih obiskov," je pojasnil Logar.
Lukašenko je bil nekoč res med tistimi, ki v Evropi niso dobrodošli, vendar je bila taka odločba že preklicana. Tako naše diplomatsko predstavništvo ni imelo nobenega razloga, da bi Lukašenku pot v Slovenijo preprečilo, in po demokratičnih načelih je tako vizo pač moral dobiti. Vseeno pa je bilo njegovo potovanje skrivnost, tako za slovensko kot za belorusko javnost. Belorusi so do turističnih potovanj svojega predsednika zelo kritični in tako je skušal Lukašenko svojo pot doma prikazati kot uradni obisk in ne le razsipno luksuzno potovanje.
"Uradni beloruski viri ne poročajo, da je bil Lukašenko v Sloveniji zasebno. Njegova služba za stike z javnostjo je sporočila, da se je na kratkem obisku sestal z vodilnimi slovenskimi politiki in predstavniki slovenskih podjetij," je povedal Svirko.
Sicer pa to ni prvi privatni obisk, ki je razburil slovensko javnost. Eden tistih, ki je po tem najbolj znan, je Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je leta 2001 obiskal celo Huseinov Irak. Toda Jelinčič je prepričan, da takšni obiski ugledu Slovenije ne škodujejo, prav nasprotno.
"Slovenija na ta način pridobiva več ugleda kot bi si kdo mislil, kajti kaže na to, da je na političnem področju pragmatična, trezna in da je ni strah. Če je v interesu države, bi se sestal s katerimkoli tujim državnikom," je mnenja Jelinčič.
Ugodnosti od Lukašenkovega obiska si najbrž lahko obetajo pri podjetju Riko, ki je Lukašenka v Sloveniji gostilo, po odzivu urada nekdanjega predsednika, kjer o obisku bolj ali manj molčijo, pa je sklepati, da je za nekdanjega predsednika Kučana to srečanje nekaj, kar si želi čim prej pozabiti.