Mladoletniki v zavode za odrasle: 16-letnika bi morali namestiti v jedilnico

Mati 16-letnega avtista, ki ima diagnosticirano tudi epilepsijo ter vedenjsko in čustveno motnjo, se je obrnila na nas, potem ko je Okrajno sodišče na Ptuju izdalo sklep o premestitvi njenega sina iz Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Dornava na varovani oddelek v Dom Lukavci. Predlog za premestitev 16-letnika v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda je na sodišče februarja letos podal Center za socialno delo Pomurje, glavni razlog pa naj bi bili agresivni izpadi 16-letnika, pri čemer naj bi ogrožal sebe in druge, zdravstveno osebje v Dornavi pa ga ne more več obvladovati. 

Mama kot zakonita zastopnica premestitvi ostro nasprotuje, saj je Zavod Lukavci namenjen odraslim osebam, dom je poln, njen sin tako tam ne bi imel niti svoje sobe. Poleg tega se družina v roku nekaj tednov seli v sosednjo Avstrijo, premestitev bi mu tako predstavljala nepotreben stres. 

V Domu Lukavci za 16-letnika ni prostora, namestiti bi ga morali kar v jedilnico

Da se s premestitvijo ne strinjajo, pravijo tudi v Domu Lukavci, kjer so Centru za socialno delo Pomurje odgovorili, da najstnik ni primeren za njihov dom, saj gre za mladoletno osebo, njihov zavod pa ne izvaja storitev za mladoletnike, za to niso niti registrirani. Z namestitvijo bi se tako kršili socialno-varstveni predpisi ter osnovne človekove pravice, nam je dejala direktorica Doma Lukavci Stanka Vozlič. 

Konkretnega primera podrobneje ni želela komentirati, je pa povedala, da za 16-letnika primernih prostorov oziroma namestitve sploh nimajo, "imamo dvoposteljne sobe, a problem je, da so čisto vse zasedene". Najstnika bi namestili na oddelek, ki je kvalificiran za osem oseb, a že sedaj jih je tam devet – spati bi moral tako kar v jedilnici, "kar je še dodatno kršenje človekovih pravic", pove Vozličeva.

Na sklep sodišča o premestitvi, ki so ga prejeli 8. junija, so se tako pritožili. In višje sodišče v Mariboru je njihovi pritožbi tik pred zdajci delno ugodilo. Sodišče je namreč ocenilo, da namestitev v jedilnico z dnevnim prostorom posega v človekove pravice. "Prav tako takšna namestitev ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice že nameščenih uporabnikov," so sporočili iz Doma Lukavci. Premestitev naj bi se po odločitvi sodišča tako izvršila šele, ko bodo imeli v Domu Lukavci zanj prosto mesto. 

Pritožbo mame je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo, saj je bila nepopolna. 

Povprečna starost oskrbovancev v Domu Lukavci je sicer okoli 58 let, pove direktorica, ki pri tem sicer poudari, da imajo več enot, številni oskrbovanci, tudi na njihovih posebnih varovanih oddelkih za ljudi s posebnimi potrebami, so se pri njih namreč postarali. "Imamo pa tudi oddelke za duševno bolne, tukaj so nameščeni mlajši oskrbovanci, ki imajo težave z duševnim zdravjem." 

'Ne ena ne druga namestitev ni ustreznazanj, sistemske rešitve pa na žalost ni'

Tudi Center za socialno delo Pomurje, ki je bil predlagatelj premestitve, konkretnega primera zaradi varovanja osebnih podatkov ne more komentirati. A tudi tu opozarjajo na problematiko namestitve mladoletnikov, ki imajo tovrstne specifične težave na področju duševnega zdravja. Da za njih v Sloveniji enostavno ni ustrezne rešitve, nam je povedala direktorica Sandra Fekonja. "Ne ena ne druga namestitev ni ustrezna zanj, sistemske rešitve pa na žalost ni."  V Zavodu Dornava ne morejo izvajati posebnih varovalnih ukrepov, medtem ko te ukrepe lahko izvajajo posebni socialno-varstveni zavodi, kot je Dom Lukavci, ampak ti niso primerni oziroma ne sprejemajo mladoletnih, pove Fekonja. 

Opozarja, da je primerov mladoletnikov, ki imajo težave v duševnem zdravju, vedno več, zato je potrebna sistemska rešitev. "Resnično bi potrebovali zavod, kamor bi lahko namestili te mladoletnike." 

Namestitev v Dornavi za 16-letnika ni bila več primerna 

16-letnik je v Zavodu Dornava že do svojega devetega leta starosti. Tu so se, po besedah njegove matere, v prvih letih ukvarjali in delali z njim, "a ni bilo vse dobro, kadra nimajo dovolj, so se pa trudili". 16-letnik sicer potrebuje pomoč pri skorajda vseh življenjskih aktivnostih, tudi pri hranjenju in umivanju. 

V zadnjem letu in pol je bil 16-letnik nato večkrat hospitaliziran, kar petkrat na Enoti adolescentno psihiatrijo v Ljubljani. Njegova mama pravi, da so se v Dornavi v zadnjem letu z njim enostavno prenehali ukvarjati, ter da ga "zgolj zaklepajo v sobo in mu ne nudijo ustrezne nege". Prav iz vseh teh razlogov se družina tudi seli v Avstrijo, "ker mu Slovenija ne nudi tega, kar bi mu morala po zakonu", nam je povedala. 

Da namestitev v Dornavi za 16-letnika enostavno ni več primerna, razberemo iz izvedeniškega mnenja, na katerega se je pri svoji odločitvi oprlo sodišče. Glavni problem naj bi bili agresivni izpadi, še posebej ko zdravstveno osebje v zavodu ne more prepoznati, kaj si 16-letnik želi, on pa naj bi na to odreagiral z agresijo, "udarci, brcanjem, ščipanjem, tudi sebe zna poškodovati", je pred sodiščem povedala ena o zaposlenih v Dornavi. Iz zapisnika naroka na sodišču lahko razberemo tudi, da je 16-letnik zelo močan, med drugim naj bi prevračal pohištvo, poškodbe zdravstvenih delavcev naj bi bile skorajda vsakdanje, ko je imel večje izpade, so morali v zavodu klicati celo policijo, "saj niso mogli zagotoviti varnosti zaposlenih in drugih otrok". Te naj bi osebje ob večjih izpadih celo zaklenilo v sobe. Na splošno je v Sloveniji eden glavnih razlogov za namestitev posameznika na varovani oddelek to, da ogroža sebe in druge. 

Sodna izvedenka je v izvedniškem mnenju zapisala, da 16-letnik, ki je v skladu s strokovnim mnenjem opredeljen kot otrok s težjo motnjo v duševnem razvoju, potrebuje varstvo v varovanem oddelku socialno-varstvenega zavoda, saj pri njem prihaja do agresivnih izpadov. 

A obenem tudi izvedenka dodaja, da "žal v naši državi ni verificiranega varovanega oddelka SVZ za mladoletne osebe z več motnjami v duševnem funkcioraniranju, kar bi bila najustreznejša rešitev za namestitev". 

Ker v Sloveniji verificiranega varovanega oddelka za mladoletne osebe z več motnjami v duševnem funkcioniranju ni, je tako možna namestitev v štiri zavode – Lukavci , SVZ Hrastovec, Dom Nine Pokoren Grmovje in SVZ Dutovlje. A vsi štirje so sodišču izdali odklonilno mnenje glede premestitve, saj je oseba mladoletna, poleg tega so že tako ali tako prenapoljeni. Zavod Lukavci naj bi tako izbrali zaradi bližine družine. 

Tudi Varuh človekovih pravic opozarja na problematiko nameščanja mladoletnikov v varovane oddelke, ki so namenjeni odraslim

Mama 16-letnika, ki vztraja, da namestitev v zavodu za odrasle ni primerna, se je obrnila tudi na urad predsednika, pristojno ministrstvo, varuha človekovih pravic… Slednji je odgovoril, da "Varuh nima možnosti, da bi lahko preprečil namestitev," saj "ne more odpraviti sodne odločbe in ne more preprečiti njene izvršbe". 

A dodaja, da "se Varuh s problematiko nameščanja mladoletnikov v varovane oddelke, ki so namenjeni odraslim in niso prostorsko, kadrovsko oziroma s svojimi storitvami ter programi obravnave pripravljeni za sprejem in obravnavo mladoletnikov, ukvarja že dalj časa, opozarja nanjo in zahteva ukrepanje pristojnih".

Ravno na podlagi omenjenega primera 16-letnika je Varuh letos znova opozoril pristojnega ministra, da "namestitev mladoletnika s hudo duševno motnjo v varovani oddelek posebnega socialno-varstvenega zavoda ni ustrezna oziroma primerna, če so navedeni zavodi namenjeni odraslim osebam". "Hkrati smo ministrstvo ponovno pozvali, da v zvezi z navedeno problematiko, v sodelovanju z drugimi odgovornimi, nemudoma sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili nameščanj." 

Primeri, ko se mladoletne otroke namešča v zavod za odrasle osebe, so v Sloveniji redki, a omenjeni 16-letnik še zdaleč ni edini primer. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so na vprašanje, ali v prihodnjih letih načrtujejo gradnjo zavodov za mladoletnike, ki potrebujejo varovane oddelke ali načrtujejo kakšno drugo sistemsko rešitev, dejali zgolj, da "gre za kompleksne težave, ki jih je potrebno nasloviti iz različnih strokovnih vidikov in iz pristojnostih različnih resorjev". "Izpostavljamo, da se na MDDSZ zavedamo navedene problematike. Gre za področje, kjer so na sistemski ravni potrebne drugačne rešitve, k čemer se bomo na MDDSZ, skladno z našimi pristojnosti, tudi zavzemali." 

Glede omenjenega primera 16-letnika pa pravijo, da so s primerom seznanjeni tudi s strani Okrajnega sodišča na Ptuju, ki je v okviru postopka ministrstvo pozvalo, da "navede, kateri izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov bi bil najbolj ustrezen glede na starost in zdravstveno stanje mladostnika". 

V Sloveniji posebni socialno-varstveni zavodi izvajajo zavodsko obliko institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju ter senzornimi motnjami in motnjami v gibanju. Upravičenci do institucionalnega varstva v posebnem socialno-varstvenem zavodu so odrasle osebe: "Zavodi za usposabljanje niso primerna rešitev za nameščanje oseb s prevladujočimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Navedeni zavodi nimajo varovanih oddelkov, niso tehnično, kadrovsko in ne nazadnje tudi strokovno usposobljeni za take oblike obravnave. V okviru socialnega varstva, glede na potrebe in starost mladoletnika, ne moremo zagotoviti ustrezne nastanitve in ustrezne obravnave."