Lukić: V Sloveniji nobenega napredka na področju trgovine z ljudmi

Goran Lukić je v zapisu na družbenem omrežju Facebook izpostavil, da je bilo leta 2016 na pristojnih odborih DZ govora o izkoriščanju delavcev v Loški dolini ter ukrepih za pravočasno odkrivanje in preprečevanje takih primerov. V gradivu za sejo je bilo zapisano, da je Finančna uprava RS "nedavno v nočni akciji v poslovni enoti Marof Trade iz Loške doline potrdila domnevne kršitve delovne zakonodaje in zaznala, da obstaja celo sum trgovine z ljudmi", je spomnil.

"Na tej isti seji je bilo kot po navadi sprejetih nekaj sklepov. Je treba to. Je treba tisto. Bomo to. Bomo tisto," je povzel dogajanje.

Nekaj let pozneje, leta 2022, se je spet odvila seja odbora DZ na tovrstno temo, tokrat v zvezi z dogajanjem v podjetjih Marinblu in Selea ter posledično o nujnosti zaščite delavcev in krepitve Inšpektorata RS za delo. V gradivu za to sejo je bilo med drugim navedeno, da so "delavci migranti prisiljeni v suženjsko življenje".

"Na isti seji je bilo kot po navadi sprejetih nekaj sklepov. Je treba to. Je treba tisto. Bomo to. Bomo tisto," je ponovil Lukić.

Ob zgodbi o nezakoniti tovarni cigaret blizu Lendave, kjer naj bi po današnjih pojasnilih policije prisilno delalo najmanj 33 državljanov Paragvaja in en državljan Bolgarije, pa se je vprašal, ali ni to nekaj, kar bi morali pričakovati. "Kaj se je namreč spremenilo v 10 letih?" se je vprašal.

Ni se zagotovilo sredstev za učinkovit pregon najtežjih oblik kršenja pravic delavcev, nihče od kršiteljev ni pristal v zaporu, tudi primer Marinblu se je končal s sporazumom o priznanju krivde in pogojno sodbo, položaj tujih delavcev pa sploh ni tema dnevne politike, kaže odločitev večine poslancev na skupni seji odborov DZ pretekli teden, da razprava o predlagani tujski zakonodaji, dokler ne bo vložena v DZ, ni smiselna, je nanizal Lukić.

Tudi delavske pravice niso tema dnevne politike, je nadaljeval. "Spomnimo se prve izjave predsednika vlade ob 'aferi' zdaj že nekdanjega poslanca (Resnice Borisa) Mijiča, ki je še vedno dolžan delavcem več 10.000 evrov. Izjavil je, da je 'v primerjavi s tem, kar si nekateri drugi privoščijo, to malenkost'," je bil kritičen.

Sistematičen pregon najtežjih oblik delovnega izkoriščanja in trgovine z ljudmi ni niti politična niti organizirana operativna prioriteta, je razočaran.

"Ali smo res tako naivni, da tudi organizirane (mednarodne) kriminalne združbe in njihovi rekruterji tega ne vidijo in pretopijo v poslovno priložnost?" je vprašal.

Glede primera Paragvajcev v nezakoniti tovarni je tako ocenil, da glavno vprašanje ni, kako je možno, da se je kaj takega dogajalo v Sloveniji, saj da smo "že zdavnaj mimo tega vprašanja".

"Ob tako podhranjenem pregonu, impotentnem sodstvu in nezainteresirani politiki na eni in 'ugodni' geostrateški lokaciji ter očitno dobrim razpoložljivim logističnim in distribucijskim potem, ki jih nudi Slovenija na drugi strani, je glavno vprašanje, v koliko lokacij v Sloveniji je ta oziroma so te (mednarodne) kriminalne združbe, ki jih poganja grozljivo izkoriščanje delavcev, (že) investirale?" je sklenil.