Samo prek državnega proračuna se bo naslednje leto prelilo več kot 1000 milijard tolarjev. Glede na številne primere odkritih nepravilnosti pri porabi denarja, tako na ministrstvih in v različnih zavodih ter občinah je jasno, da kar nekaj državnega denarja zaide neznano kam. Glavna težava računskega sodišča naj bila nesposobnost sodišča, da doseže popravke nepravilnosti in kaznovanje odgovornih. To do neke mere ni res, saj že 33. člen obstoječega zakona pravi, da sodišče lahko predlaga takojšnjo razrešitev odgovornih osebe.
Očitno je nekaj narobe s samin ugledom računskega sodišča, kar je povezano z neustrezno usposobljenostjo članov. Poročila državnih revizorjev so zato večkrat le neme črke na papirju. Prav zaradi tega naj bi nov zakon poskrbel za to, da bi nad državno porabo bdeli strokovnjaki in ne politično delegirani ljudje. Nov zakon je usklajen z zahtevami Evropske unije, na presenečenje nekaterih pa ga podpira večina naših parlamentarcev.
