Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra je naravovarstvena nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu. Skrbi za obstoj vidre, ki jo ogroža uničevanje in onesnaževanje okolja, je pa tudi ena od nevladnih organizacij, ki so Andreju Vizjaku, takrat zaposlenemu v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), s tožbo na Upravnem sodišču preprečila gradnjo hidroelektrarne Mokrice, pripovedujejo v Lutri, kjer so prepričani, da od tu izvira saga, ki jo doživljajo danes.
V Lutri so se februarja 2020 s projektom LIFE BEAVER, živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami, prijavili na razpis Evropske komisije. Ministrstvo za okolje in prostor je kmalu po objavi razpisa Evropske komisije objavilo javni poziv, s katerim se je izrecno zavezalo, da bo sofinanciralo prav vse izbrane projekte.
Ministrstvu kljub zavezi, da bo podprlo vse izbrane projekte EK, v primeru Lutre delovalo drugače
Evropska komisija je z Lutro 5. avgusta 2020 sklenila pogodbo o financiranju. Po podpisu te pogodbe pa je Lutra 14. avgusta 2020 oddala vlogo za sofinanciranje na ministrstvo za okolje. Predstavnica ministrstva Lutro je februarja 2021 obvestila, da je ministrstvo zagotovilo finance za projekt – 124.000 evrov – in Lutri posredovala predlog pogodbe o sofinanciranju. Pogodbo uskladijo 16. februarja. Podpisati bi jo glede na določila ministrstva v njihovem javnem pozivu v mesecu dni moral le še minister Vizjak. Pa tega ni storil.
Lutra je iz neuradnih virov na ministrstvu izvedela, da minister pogodbe ne namerava podpisati, povedo v Lutri. In pogodba 13 mesecev kasneje še vedno ni podpisana. Lutra na podpis pogodbe in denar tako čaka že 13 mesecev. Projekt, ki ga je Evropska komisija izbrala na razpisu LIFE, je medtem že globoko v teku: začel se je septembra 2020. Konča se avgusta 2024.
Zdaj morajo, če želijo prejeti sredstva Evropske komisije, iz lastnega žepa založiti 124.000 evrov. Lutra bo zdaj vložila tožbo na sodišče. Zahtevala bo, da se s sodbo vzpostavi pogodbeno razmerje – tako, kot je določeno v pogodbi, ki jo je z MOP uskladila že februarja 2021. Upajo, da ji bo uspelo denar od ministrstva iztržiti na sodišču, saj kot pravijo, lahko v nasprotnem primeru zaprejo svoja vrata.
S sofinanciranjem projektov država poskrbi, da počrpamo evropska sredstva, s čimer ima Slovenija težave. Splošna praksa EK je, da projektov ne financira v celoti, pač pa zagotovi določen delež sredstev zanje, običajno do 80 %. Razliko pa mora zagotoviti prijavitelj iz lastnih in drugih virov. Države članice so oblikovale prakso, da takšne projekte sofinancirajo in s tem zagotovijo njihovo izvedbo. Tako zagotovijo pritok evropskega denarja v organizacije v svojih državah, povedo v Lutri.
Zakaj si je minister Vizjak premislil?
Kot opisujejo v Lutri, je oktobra 2021 Lutra na državno odvetništvo poslala zahtevek po podpisu pogodbe. Državno odvetništvo je marca 2022 zahtevek zavrnilo: "Trdijo, da je Lutra pridobila zgolj možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju. Čeprav se je z javnim pozivom zavezalo, da bodo do sofinanciranja upravičeni vsi pravočasno predloženi projekti, ki jih bo izbrala Evropska komisija."
Ministrstvo za okolje na naša vprašanja o tem, zakaj deluje drugače, kot je zapisalo v pozivu, odgovarja, da ima glede sklenitve pogodbe o sofinanciranju projekta LIFE BOBER resne zadržke. V letu 2019 je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) pripravil Strokovne podlage za načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja bobra v Sloveniji: "Podatki iz leta 2021 kažejo, da se število in razširjenost bobra v Sloveniji povečujeta izredno hitro s tem povezano pa narašča tudi število konfliktnih situacij, ko bober povzroča škodo na premoženju ljudi, kar MOP zavezuje, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezne upravljavske načrte, za katere je ZRSVN v letu 2019 pripravil strokovno podlago. "
MOP je leta 2019 pred podpisom pisma podpore projektu LIFE BOBER pregledal projektno prijavo in ugotovil, da so aktivnosti smiselne in skladne z zakonodajo in politiko ministrstva, zato ga je podprl. Zaradi trenutnega stanja v naravi, tako prostorskega kot tudi številčnega naraščanja konfliktih situacij z bobrom, pa je treba nemudoma pristopiti k pripravi upravljavskih načrtov. MOP bo za pripravo obeh dokumentov rabil dodatna finančna sredstva. Glede na navedeno ugotavljamo, da bo v tem primeru prišlo do podvajanja financiranja, kar pa ni smiselno in gospodarno, zato projekta LIFE BOBER, finančno ne more podpreti, so zapisali v odgovoru.
Mreža slovenskih nevladnih organizacij o izgovorih ministrstva
A kot na to razlago ministrstva komentira direktor mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS – Goran Forbici, ki zastopa Lutro, je v pozivu jasno pisalo, da vsakdo, ki mu komisija da denar, dobi denar tudi od ministrstva. Besedilo poziva pa je predpis, kako se v postopku odloča: "Besedilo je zavezujoče tudi za ministra. Minister nima pri tem nobene svobode. Če bi jo hotel imeti, bi moralo v besedilu razpisa tako pisati."
Na argument ministrstva, da se je v zadnjih dveh letih populacija bobra spremenila, da je drugačna kot pred dvema letoma, komentira, da minister ob tem zamolči, da bi moral pogodbo podpisati že mesec po tem, ko je prejel vlogo, torej septembra 2020: "Torej takrat, ko je bil po njegovih lastnih besedah projekt še kako potreben. S tem izgovorom sam dokazuje, da njegova odločitev nima nobene zveze z bobri in skrbjo za prebivalce, ampak gre za navadno maščevanje." Kot še dodajajo, projekt uči ljudi, kako sobivati z bobri: "To je v času, ko se je število bobrov povečalo, torej še bolj pomembno. Zato minister več kot očitno samo laže in zavaja."
Forbici poudarja, "da namesto, da bi se Lutra ukvarjala s tem, kar počne najbolje – rešuje naravo pred škodljivimi posegi in onesnaževanjem – se mora ukvarjati z iskanjem manjkajočega denarja ter tožbami in sodnimi postopki. Takšne poteze ministra so zaušnica vsem, ki si drznejo nasprotovati škodljivim posegom. Si bodo to sploh še upali početi? Ustrahovanje je škodljivo za vse nas."
