Mačja hiša: Prepričani smo, da za vsako mačko kavč 'raste'

Prvi svetovni dan mačk so obeležili leta 2002, ko ga je oživila organizacija Mednarodni sklad za zaščito živali (Ifaw). Mačke se uvrščajo med najbolj priljubljene domače živali. Poznamo od 40 do 70 pasem domačih mačk. Tudi te se lahko znajdejo v zavetiščih, kjer pa so sicer pogostejše mešanke, ki čakajo na nov dom.

Iz zavetišča na Gmajnicah in iz Mačje hiše poročajo, da so trenutno polno zasedeni. Na Gmajnicah so imeli v sredini tega tedna 203 mačke, pri čemer jih je okoli 90 odstotkov mladičev. Od tega je na posvojitev pripravljenih 70 mačk. Kot pojasnjuje vodja največjega ljubljanskega zavetišča, Marko Oman, je polna zasedenost za ta čas še vedno običajna. "Želimo si, da bi bilo drugače, a dokler sterilizacija in kastracija mačk ne bosta splošno sprejeti, se stanje ne bo bistveno popravilo," je dejal.

Pod okriljem Mačje hiše je medtem trenutno 240 mačk, na nov dom pa je pripravljenih okoli 70 mačk, ki se jim bodo kmalu pridružili še novi mladički. Letos so do začetka avgusta uspešno oddali 180 mačk, je pojasnila oskrbnica v zavetišču Anja Ivakič. "Zadnje mesece – od aprila dalje – sprejemamo predvsem letošnje mladiče, seveda pa so med njimi tudi odrasle mačke in mačke, ki so pri nas že nekaj mesecev ali več let," pravi.

Na Gmajnicah medtem v povprečju oddajo okoli 500 mačk na leto, letos so nov dom našli že 160, a glavnina sezone glede na izkušnje še prihaja. Običajno mačka v zavetišču čaka od 60 do 70 dni, da najde nov dom, nikoli pa to ni trajalo dlje od enega leta.

Lani se je število zapuščenih mačk zmanjšalo

Je pa pandemija covida-19 vplivala tudi na zavetišča. Tako Oman izpostavlja, da se je lani število zapuščenih mačk zmanjšalo. Na območju občine Ljubljana so sprejeli za 15 odstotkov manj zapuščenih mačk, za občine, ki so jih prevzeli nedavno, pa teh podatkov nimajo. Povečalo pa se je tudi povpraševanje po posvojitvah, predvsem v času drugega zaprtja.

Podobno izkušnjo imajo v Mačji hiši. Število posvojitev je tam sicer primerljivo s preteklimi leti – trenutno jih je sicer manj zaradi dopustov – so se pa v času epidemije zaradi dela od doma nekateri lažje opogumili za posvojitev. "Nekoliko več posvojitev je bilo v času zaprtja države, saj je več ljudi delalo od doma in so se tako opogumili za posvojitev (druge) mačke. V normalnih razmerah je privajanje na družinsko rutino omejeno na vikende in dopuste, v času zaprtja pa je bilo več časa za morebitno združevanje mačk oz. za prvo spoznavanje življenja z mačko," je povedala za 24ur.com.

Pri oddajanju mačk v času zaprtja so bili še posebej pozorni na motive za posvojitev, tako da povečanega vračanja mačk po ponovnem zagonu javnega življenja v Mačji hiši niso zaznali. Tudi sicer se jim ne zdi, da bi ljudje živali zapuščali kaj pogosteje kot v času pred koronavirusom.

Na drugi strani pa je Ivakičeva opozorila, da so letos spomladi sprejeli več poškodovanih in bolnih mačk kot v preteklih letih. "V času zaprtja javnega življenja je marsikatera žival, potrebna pomoči, ostala spregledana, saj so se ljudje več zadrževali doma," je dejala Ivakičeva. Ob sproščanju ukrepov so tako na dan prišli primeri poškodovanih in bolnih živali, "ki bi pomoč potrebovale že zdavnaj, a je vse žal niso dobile".

'Premnogo mačk se skozi življenje prebija z životarjenjem'

Čeprav Oman priznava, da nov dom lažje najdejo mladiči in mačke redkejših barv, pa Anja Ivakič opozarja, da odrasle mačke doma ne najdejo nič težje kot mladiči: "Vedno več je ljudi, ki se zavestno odločijo za posvojitev (mlade) odrasle mačke, saj si želijo prihraniti kaos, ki ga utegne v gospodinjstvo prinesti odraščajoč mladič." Ob tem želijo v Mačji hiši spomniti, da pride s kaosom tudi mnogo lepih trenutkov živahnosti, čudenja in radovednosti. "Pomembno se nam zdi, da so potencialni posvojitelji iskreni predvsem do sebe, da razmislijo, kaj pričakujejo od sobivanja z mačko, in da se za posvojitev odločajo na podlagi karakterja in potreb posamezne živali. To je recept za prijetno dolgoletno sobivanje," je prepričana Ivakičeva.

Na profilu Mačji boter na Instagramu so v zadnjih tednih delili tudi fotografije bolnih ali poškodovanih mačk ter ob tem zapisali, da je letos "grozno leto" za mačke. "Grozen je odnos do mačk kot do živalske vrste nasploh," pojasnjuje Ivakičeva. "Za razliko od psov, ki so si v zadnjih desetletjih že zagotovili status človeških družabnikov s svojimi privilegiji – tudi čipiranje je za pse recimo že dolgo obvezno – veliko ljudi na mačke še vedno gleda kot na potrošno blago, ki ga dobiš na vsaki kmetiji," dodaja.

Oman sicer ocenjuje, da se razmere glede števila zapuščenih mačk počasi spreminjajo na bolje, vendar pa podobno kot Ivakičeva poudarja: "Želimo si, da bi tudi pri mačkih dosegali takšno stopnjo odgovornosti kot pri psih, in prvi koraki k temu so sterilizacija oz. kastracija ter mikročipiranje in registracija mačk."

Opozarja, da se na žalost še vedno premnogo mačk skozi življenje prebija z životarjenjem, "brez primerne veterinarske oskrbe in kvalitetne hrane, brez zavetja in brez osnove, ki jim omogoči za nekaj stopenj bolj brezskrbno življenje in prepreči prenos marsikatere bolezni, ter brez sterilizacije in kastracije". Posledično smo vsako poletje priča mačjemu 'baby boomu', dodaja. Tako se ljudje, namesto da bi sterilizirali mačko, zatekajo k najrazličnejšim načinom, kako se rešiti njenih mladičev. "Le v tem tednu smo imeli več primerov zapuščenih muckov, nekaj jih je bilo izpuščenih pred trgovskim centrom, leglo sesnih mladičev je bilo odloženo v škatli, leglo nekajmesečnih muckov v transporterju, oboji zapuščeni na cesti, ena mucka iz drugega legla je kmalu po sprejemu umrla," našteje.

'Mačka je živo bitje s svojimi potrebami in voljo, ne igrača oz. modni dodatek'

"Na eni strani imamo mačke, ki imajo odgovorne skrbnike in so polnopravni družinski člani, na drugi strani mačke, ki so za marsikoga nebodigatreba, vmes pa je pisana mavrica takšnih in drugačnih variacij. Mačke smo udomačili ljudje in kot družba smo odgovorni za njihovo dobrobit," poudarja Ivaničeva.

"Ljudje se morajo zavedati, da je mačka – bodisi mladič bodisi odrasla – živo bitje s svojimi potrebami in voljo, ne igrača oz. modni dodatek." Zato Ivaničeva pravi, da je zaželeno, da se ljudje pred posvojitvijo izobrazijo o mačkah.

Poleg posvojitve pa lahko ljudje mačkam pomagajo tudi drugače. Vsakdo lahko začne že pri sebi oz. v svoji okolici – z odgovornim skrbništvom nad svojo mačko in s pomočjo prostoživečim mačkam v bližini (pri čemer sta sterilizacija in kastracija prva skrb, zagotavljanje rednih obrokov je na drugem mestu), pravijo oskrbnica.

Zavetišča se pogosto zanašajo tudi na pomoč občanov. Tako v zavetišču na Gmajnicah izpostavljajo odlično pomoč v obliki rjuh, brisač in podobnega za posteljice za živali. Prav jim pride tudi hrana za mačke, predvsem za mačje mladiče. Želijo pa si tudi pomoč v obliki odgovornih posvojiteljev živali, ki bi lahko najdenčkom ponudili nov dom.

V Mačji hiši pa izpostavljajo, da jim donacije vedno pridejo prav, tako denarne kot materialne, odej pa imajo trenutno dovolj. Ljudje lahko pomagajo tudi z začasnim skrbništvom in s premišljenimi posvojitvami. "Prepričani smo, da za vsako mačko kavč 'raste', in z veseljem vam pomagamo izbrati primerno družabnico."